Odkar je izbruhnil koronavirus, smo se pri štajerskem favoritu avtorske in eksperimentalne kuhinje mudili trikrat in vedno smo izvrstno jedli.
O Denku smo se hoteli na teh straneh razpisati že pred več kot letom, pa so se takrat gostilne ravno zaprle in bilo bi neuvidevno, da ne rečemo narobe, da bi se lotili pisanja o praznih stenah. Lahko bi rekli, da epidemija zdaj teče na drugi ravni, gostilne so spet odprte, družine, ki jih zlovešči omikron ni oplazil, pa redke.
Tokrat smo se v Zgornjo Kungoto, na štajerske vinske ceste ob meji z Avstrijo, odpravili na kosilo, ki pa se resnici na ljubo ne razlikuje dosti od večerij. Tudi podnevi strežejo degustacijske menije (tri, pet ali sedem jedi) in, še to naj zapišemo, slovenskih gostov je manj, veliko manj kot avstrijskih.
V eni najlepših jedilnic pri nas smo naročili meni s petimi jedmi, ki mu pripada konkretna serija uvodnih grižljajev in še kakšna dodatna sladica. Kot vinsko spremljavo so stregli tri vina, peneči šipon iz bližnje kleti Dveri Pax in belo zvrst še bližjega Kušterja, v kategoriji rdečih pa Simčičev duet. Vina niso bila poceni, kozarec rdečega je bil kakšnih devet evrov, je bila pa prijaznejša cena menija: za pet jedi z dodatnimi grižljaji so računali 65 evrov. In dodatkov je bilo veliko.
K penini je šel topel kolač domačega kruha z drožmi, na katerega smo mazali spenjeno maslo s soljo in misom. Miniaturne pite so bile polnjene s telečjo pašteto in pokrite z rdečim zeljem, makroni so bili z gosjimi jetri, takosi pa z natrgano svinjino in zelenjavo.
Zanimive ideje, bogati okusi, ki so jim sledile še tri tople malenkosti, kot jim pravijo: od juhe gomoljne zelene v skodelici do soparjenih kruhkov s svinjino in gorčičnimi semeni ter poširanega prepeličjega jajčka v krompirjevi peni s slanino in ajdo.
Pravzaprav je težko reči, ali je bila smučeva salama s šampinjoni, morskim “kaviarjem” in z omako iz kamilic še en pozdrav iz kuhinje ali že prva jed. Pa saj je vseeno. Jedi pri Denku so vedno majhne in prepričljive, pa naj gre za začetne miniature ali finale.
Smo pa ob tako dodelanih jedeh pogrešali kakšno bolj konkretno belo vino, a pri Denku podobno, kot ne ponudijo jedilnega lista, ne ponudijo niti vinske karte. Vino, ki smo ga pili, je bolj kot ne določila hišna somellierka, ki je po penini nalila Kušterjevo belo zvrst sauvignona in muškata.
Vino se je srečalo z zlatovčico, porisano s pastinakovo in avokadovo majonezo, ki so jo podložili s krompirjem z žafranom ter oblili s kombinacijo dashija in rjavega masla, ob strani pa priložili še grižljaj postrvjega tatarskega.
Po smuču in zlatovčici smo z ribami zaključili in na vrsto je prišla lepo zapečena rulada piščanca s kolerabinim kanelonom in čebulno peno, ob strani pa se je znašel tudi ocvrt kokošji (ali je bil morda petelinov) greben.
Ob okusih je včasih treba tudi malce šokirati in pri Denku so bili pri tem vedno iznajdljivi. Jurčkova omaka pri sladicah ali nariban “kurac od ovce” pri jagnjetini. Kakor koli, naj ponovimo, jedi so bile okusne, notranjost gostilne je čudovita, gostje pa bolj ali manj dobro situirani prebivalci sosednje države.
Glavna jed je bila tokrat goveja potrebušina, mehka in zelo rdeča, le rahlo opečena. V vlogi priloge je nastopala zimska zelenjava, v glavni vlogi cikorija, ob njej gomoljna zelenjava, čebula in blitva, za likovni učinek pa še kokice amaranta.
Sestavin je veliko in jih pri mizi niti ne pojasnijo preveč natančno, a se okusi na koncu povežejo in ne prevelika jed dobi svoj smisel. Podobno kot eksotična uvodna sladica z ličijevim moussom, kumkvatom, sladoledom kisle smetane in vrtnice ter sezamovim čipsom.
Kaj pa glavna sladica? Postrežejo jo v dveh krožnikih. Zvezdico nasitne bele čokolade polijejo z limono, na drugem krožniku so bile v glavni vlogi meringe, pasijonka, čokolada in tapioka.
Mimogrede, k Denku nikar ne hodite brez rezervacije, ki jo opravite kar prek spleta. Če se vam večerja zavleče, pa je dobro rezervirati tudi posteljo. Sobe so urejene in čiste, po kakšnih 90 evrov za par.
Povzetek
Ena najboljših gostiln v Sloveniji je s svojim interjerjem nedvomno tudi ena najlepših. Hrana je avtorska, veliko poudarjajo lokalne in sezonske sestavine, a ne manjka niti eksotičnih. Meni s petimi jedmi stane 65 evrov.
Vinska ponudba je rahlo nejasna, ponujajo zelo omejeno število steklenic, čeprav imajo v hiši moderno in bogato vinsko komoro. Če nas spomin ne vara, je v njej precej izbire tako naših kot tujih imen, tudi nekaj precej zasoljenih steklenic.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 5/5
Hiša Denk
Zgornja Kungota 11a, 2201 Zgornja Kungota
Elektronska pošta: info@hisadenk.si