Trubarjeva cesta v Ljubljani po hipstersko ponuja na desetine različnih lokalov, vinotek, beznic, trgovinic, restavracij z mednarodno in slovensko kuhinjo. A če upoštevamo vinsko ponudbo in kakovost hrane, je Čompa najboljše, kar se vam lahko zgodi na relaciji med Emporiumom in šempetrsko cerkvijo.
Eden od razlogov, da smo v zadnjega pol leta obiskali Čompo kar trikrat, je verjetno tudi ta, da je ta, zdaj v Ljubljani že skoraj legendaren lokal zelo blizu naših pisarn. A gotovo je še bolj bistveno, da zaradi korone, vojne in kar je še podobnega v zadnjem času doletelo našo deželo, niso spremenili ponudbe. Zdi se, da so jo celo izboljšali in, še zadnji razlog, cen niso pretirano dvignili. Jasno, so v samem središču enega najdražjih mest Evrope, kar cene zaradi najemnin in slabe dostopnosti za motorna vozila dvigne do neba, a kot rečeno, Čompa se nekako še drži v območju razumnih cen.
Ena od sprememb je, da so delovni čas po italijansko razdelili na opoldanskega in večernega, druga pa, da je na vinski karti nekaj manj “naravnih” in nekaj več “konvencionalnih” vin. In še to – vse manj je opaziti šefa, ustanovitelja in na splošno legendo Trubarjeve. Namesto njega je za med lonci in za mizami šefinja, ki več kot očitno drži skoraj štiri vogale hiše.
V kronično razprodani gostilnici, kjer morate mizo (veliko) prej rezervirati, za začetek ponudijo peneče vino. Ne le penine, imajo celo dva šampanjca, za zmerno ceno recimo Philipponnatovega, med slovenskimi mehurčki pa so najbolj zanimivi briški znamke Sinefinis in dolenjski Slapšakovi brut reserve. Ob penečem vinu je čas za desko suhomesnatih dobrot, pršut je največkrat kraški, včasih tudi španski, ob njem je včasih vratovina, včasih panceta z Ulove gore, včasih sir z Vremščice, spet drugič dobite staranega tolminskega.
Med hladne začetne jedi sodijo tudi kocke surovega uležanega govejega mesa. Odvisno od letnega časa in navdiha glavnega kuharja jih opremijo z bolj ali manj pikantnimi omakami, marmeladami, zdrobljeno pistacijo, črnim česnom, sezamovim oljem in še bi se našlo kaj. Vegetarijanci se ob tem najraje sladkajo z bučkinimi cvetovi, polnjenimi z rikoto in kakšnim listkom bazilike, isto jed lahko ovijejo tudi s slanino. Božansko.
Dokler so na mizi mesno manj intenzivne jedi, je verjetno najbolje srkati kakšno konkretnejše belo vino. Na naši mizi se pogosto znajde vedno zanesljivo A plus belo iz Kleti Brda, včasih Kupljenov sauvignon loona pa tudi Batičev beli angel.
Omenjene možnosti iz ne preširokega, a premišljeno sestavljenega vinskega lista se dobro počutijo ob sezonski zelenjavi, ki jo popečejo na žaru in potresejo s parmezanom. Ljudstvo je navdušeno nad treviškim radičem, pa tudi artičokami in polnjenimi šampinjoni, v sezoni so sijajni šparglji. Pravzaprav je kar čudež, kaj in predvsem kako uspeva vse to na majhnem žaru žepnega lokala na Trubarjevi.
Če lahko kaj svetujemo, je to previdnost pri kruhu. Vroče lepinje z žara človeka zavedejo, in če z njimi pretiravate, vam meso, ki je v Čompi v glavni vlogi, ne bo tako teknilo kot sicer. V vsakem primeru je treba naročiti vsaj kozarec, če ne kar dva, krepkega rdečega vina. Recimo Štembergerjevega ali Krapeževega merlota. Na vinski karti v tej kategoriji najdete marsikaj, v zadnjem času tudi kakega supertoskanca.
Kakor koli, med mesninami je za naš okus na vrhu lestvice vratovina mangalice z velikim odmerkom sveže čebule. Rahlo pikantna kombinacija, ki se v ustih topi kot maslo. Jasno, za ljubitelje konjskega mesa ali zorjene govedine je bilo v Čompi vedno dobro poskrbljeno, posebno tisti, ki ljubite žrebičkove fileje, boste v naši deželi težko našli boljšega.
Kaj pa vegetarijanci, ki se največkrat Čompi izognejo? Če drugega ne, je vedno na voljo sezonska zelenjava, kamor recimo spomladi sodijo šparglji, poleti in jeseni pa bučke, prav tako se vedno prileže nasitni zaščitni znak lokala – čompa oziroma pečen krompir s skuto. Še zlasti če ga povežete z bogato solato.
Pri sladicah se pri Čompi tradicionalno lovijo. Največkrat ponudijo kakšno panakoto ali skutno torto, je pa treba reči, da so zadnjič nekje v hladilniku našli zanimivo kremšnito oziroma millefoglie.
Povzetek
Ena najboljših idej za večerjo v Ljubljani. Bolj mesna kot kaj drugega, omejena s prostorom, ki kliče po rahli obnovi. Mesnine, tako hladne kot vroče, so med najboljšimi pri nas (naše omizje prisega na mangalico), tudi zelenjava z žara je vedno sijajna. Za hrano boste odšteli kakšnih 40 evrov na osebo.
Vinska karta je (spet) prenovljena in je pravzaprav osebni izbor dueta iz Čompe, pomešan z željami ljudstva. Največ je primorskih vin, tako iz Vipavske doline kot s Krasa, iz Istre in Brd. Drugih slovenskih vinskih gričkov je nekaj manj. So pa na svojem mestu tako šampanjci kot nekaj italijanskih biserov.
Ocena 4,5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Okrepčevalnica Čompa
Trubarjeva cesta 40, 1000 Ljubljana
Telefon: 040 799 334