Zapostavljena, a vse boljša restavracija na ljubljanskem Dvornem trgu pripravlja predvsem izjemno morsko hrano, poleti pa je njihov adut terasa z najlepšim razgledom na Ljubljanski grad.
Na žalost bo velika, a vegasta meščanska hiša v Stari Ljubljani potrebovala konkretno prenovo in tudi zaradi tega ni povsem jasno, v katero smer se bo razvijala kuhinja najobetavnejše ljubljanske kuharice. Ko se bodo začela dela v tako imenovanem Ljubljanskem dvoru, kjer je pod restavracijo Peti 181 tudi znana picerija, bodo morali utrujeno zgradbo zapreti vsaj za leto in pol, v tem času pa … Bomo videli.
Za zdaj lahko v vsakem primeru rečemo, da v Peti 181 ponujajo več kot zanimiv nabor morskih okusov, ki jih nadgrajujejo tudi z mesnimi in zelenjavnimi jedmi. Še vedno gre za avtorsko kuhinjo, brez dvoma, a se kuharica ne skriva za ostanki mesa ali rib, ki jih v okviru nekakšne filozofije revne kuhinje za velike denarje ponuja bližnja in daljna konkurenca.
Za pozdrav so v petek zvečer – gostilno odprejo ob šestih, za kosilo niso odprti – postregli z ocvrtimi kroglicami mladega sira z medom in zaatarjem, bližnjevzhodno mešanico začimb. Hrustljava, a okusna kombinacija iz serije sladko-slano, kakršnih je pri Peti najti še nekaj.
Za začetek ponudijo nekaj naših penin in šampanjec Delamotte, ki je na voljo na kozarec, pa tudi prestižno verzijo ekološkega Duval Leroy. Mi smo si privoščili kozarec Delamotta in hkrati ugotavljali, da imajo vinsko karto z enostavnim, a pametnim izborom bolj primorske kot štajerske scene. Movia, Marjan Simčič, Edi Simčič, Gašper, Četrtič, Jakončič. In pivo Noam.
Degustacija sedmih jedi ali krožnikov, če hočete, s pripadajočimi pozdravi vas bo stala (za Ljubljano zmernih) 75 evrov, je pa treba reči, da je mogoče dobiti tudi krajše in nekaj cenejše scenoslede. Že pet jih namreč zadostuje, če se zraven ob maslu lotite izvrstnega pletenega kruha, ki postaja eden od zaščitnih znakov lokala na Dvornem trgu.
Po drugi strani pa je že na prvem krožniku, ki se je srečal s svežo malvazijo iz izolske kleti Markovič, kar sedem manjših jedi: na svojem mestu so bili roastbeef tonnato, torej rostbif s tunino omako kot odgovor na vitello tonato, osvežilne rezine kakija s feto in granatnim jabolkom, bučkin karpačo z redkvijo, pinjolami in parmezanom, minimalističen karpačo pokrovače s črno soljo, brancinov karpačo s pinjolami, ne prekislo pasijonko in čilijem, sašimi tune z ocvrtim ohrovtom ter goveji tartar z ocvrtimi kaprami in hišnimi krekerji. Eden najboljših uvodnih krožnikov v Ljubljani, gotovo pa krožnik najprestižnejših hladnih sestavin v mestu.
Treba je še reči, da pri Peti niso pristaši hitrih menjav receptov. Uspešni krožniki in kombinacije so ves čas na voljo. Tudi škampova juha. Gosto juho nalijejo na ocvrt škampov rep in smetano z mletim čilijem, rezultat pa je kombinacija okusov, kakršno še na Obali težko srečate. Je pa takšna juha nasitna in kruh z maslom, ki je ves čas na mizi, jo še malce obogati.
Konkretna je tudi gratinirana pokrovača z zeliščnim maslom, enostavna, a učinkovita jed, ki smo jo zalili s konkretnim Tritonom Lexom Edija Simčiča, ki je pokril še dve, zdaj že kar tradicionalni jedi iz kuhinje na Dvornem trgu: Petin “fritto misto” oziroma mešano morsko cvrtje, v katerem ob pomoči domače majoneze sodelujejo sardele, manjše v celoti, večje “na metuljčka”.
Še ena podpisna jed je raviol, polnjen z rumenjakom, ki mu dodajo tartufe in postrvje ikre in ki se z Bratovževim raviolom s pistacijo in gosjimi jetri bori za mesto najboljšega v Ljubljani.
Pri krvavici pa ni nobenega dvoma. Samo pri Peti jih dobite v obliki ocvrtih kroglic, ki jim dodajo klasično repo z ocvirki in manj običajno brusnično omako, ki naj jed osveži. Premeteno in okusno, še posebno ob kozarcu Krapeževega merlota. Pri glavnih jedeh je še nekaj možnosti, ob brancinu z žara so druge mesne, recimo račja pita, biftek z žara in predvsem gosja jetra.
Dve konkretni jedi dobite za kakšnih 40 evrov, meni s sedmimi jedmi za 75 evrov bi znal biti za marsikoga celo predolg, tudi zato, ker ga končajo s sijajnim sladkim krožnikom, na katerem so tri majhne, laboratorijsko precizno pripravljene sladice: skutna torta s karamelo, pavlova s kivijem in brownie.
Povzetek
Peti 181 je dokaz, da lahko tudi v Stari Ljubljani najdete gostilno, ki ni zgolj past za naivne turiste. V njeni skoraj nasitni kuhi prevladujejo bogate ali kar dražje sestavine, hkrati pa so ribe, gosja jetra, tartufi in govedina pripravljeni, kot je treba, avtorsko, a brez filozofiranja o reševanju sveta in norčevanja iz naivnih gostov.
Vinska ponudba pri Peti 181 je bila ob napovedani prenovi palače nekaj časa največja težava lokala. Zdaj so to rešili tako, da so na voljo najboljša ali raje najbolj znana primorska vina, večino jih odprejo na kozarec. Za korak več bi verjetno potrebovali samo še kakšnega štajerca in morda tudi kaj tuje kapljice.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Peti 181
Dvorni trg 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 620 54 47