V ljubljanskem predmestju, v Črnučah, na mestu, kjer je še pred kratkim obratoval Kavalov lokal Element, sta zdaj bistro in restavracija Magnet. Razlika je več kot očitna.
Pa ne bomo spet modrovali o množici Kavalovih lokalov, ki razen v redkih primerih, recimo na ljubljanskem gradu, ne morejo zadovoljiti niti manj zahtevnih gostov, a kot rečeno, razlika je v Črnučah enostavno tako velika, da jo velja preizkusiti. V Magnetu se znajo natakarji obnašati, imajo široko vinsko karto, ki je Element ni premogel, hkrati pa isti prostori delujejo domače, čeprav so se pri prenovi ali obnovi lokala odločili za razmeroma moderen pristop, celo brez prtov na mizah.
Magnet je razdeljen na dva dela, v enem delu je bistro oziroma dnevni lokal z enostavnejšo hrano, v drugem delu, v restavraciji, so se podali na pot konkretnejše hrane, pa naj gre za (poslovna) kosila ali za večerje. V obeh primerih je bila naša družba pripravljena in tako kosilo kot večerja sta jasno pokazala smer, v kateri se kani Magnet razvijati.
Če se je naše glavno mesto, ki je več kot očitno vse bolj tudi kulinarični center Slovenije, po eni strani odločilo za bistroje in enostavnejše lokale, je druga smer tista, ki jo je nekoč zaznamoval Maxim, potem As in JB, v zadnjem času pa Cubo. Po nekaj obiskih je jasno, da poskuša Magnet v smeri slednjih, recimo kar ekskluzivnih restavracij.
K hrani. Ob zgledni seriji penečih vin, tudi šampanjcev na kozarec (pili smo Slapšakovo suho penino), iz kuhinje pozdravijo z mini sladolednimi korneti. Ne gre za sladoled, ampak za kepico piščančje paštete v enem in za kremo iz indijskih oreščkov z rdečo peso v drugem kornetu. Če bi pri Magnetu kuhali bolj avtorsko hrano, bi bili mali korneti lahko ena od prvih jedi. A trenutno v Črnučah kuhajo razmeroma bogate jedi s prepoznavnimi, največkrat dražjimi sestavinami.
Recimo tatarski biftek črnega angusa s kečapom iz črnega oreha in kapučinom iz majoneze. Za 16 evrov. Korektno pripravljene hladne predjedi imajo ob pršutu pata negra še nekaj morskih prijateljev, tudi sašimi iz tune, ki se je sicer izkazal za tataki (17 evrov). Prve jedi se boste najedli, še posebej, če se je boste lotili s kruhom, tune je manj, zato jo gre priporočiti tistim, ki bodo v naslednjih fazah še nekaj pojedli. In spili, tako kot mi, kak kozarec sauvignona Fojana iz kleti Edi Simčič.
Predvsem močna je bila gosta grahova juha (5,5 evra), ki je bila presenetljivo odišavljena s pehtranom. Je pa treba reči, podobno kot smo že pred časom ugotavljali za nekatere druge restavracije: ni nujno, da najboljše goveje juhe kuhajo v kmečkih gostilnah. Goveja juha v Magnetu je izvrstna – natočijo jo na kombinacijo žlikrofov in gomoljne zelenjave.
Ves čas omenjamo konkurenco, ki jo bo v prihodnosti očitno lovil Magnet, zato je seveda treba pokusiti testenine, ki jih v zadnjem času tudi v naših krajih lahko pokušamo v bolj nenavadnih oblikah. Strigole z n’dujo naj bi poudarjale kalabrijski, zelo pikanten okus. Menda so gostje tak krožnik zaradi tega že zavrnili, a naše omizje ni niti zatrepetalo in južnoitalijansko začinjenih testenin (17 evrov) v trenutku ni bilo več. Še hitreje so se poslovili rigatoni (17 evrov), ki jih mojstri v kuhinji pripravijo z natrgano govedino in špinačo.
Po hladnih predjedeh, juhah in toplih predjedeh smo se želeli prepričati, ali so mesnine v Črnučah na podobni ravni kot v nekaterih restavracijah v Stari Ljubljani, ki so se odprle v zadnjem času. Lahko rečemo, da so, in moramo potrditi, da so tudi cene teh mesnin iz daljnih dežel zelo visoke. T-bone ali cowboy steak, recimo, stane skoraj na 100 evrov za kilogram. Vsaj na porcijo so nekaj cenejše ribe, pa tudi jagenjček, piščanec ali telečja lička. Čez 30 evrov gre natančno pripravljen file mignon, ki ima kar nekaj spremstva, recimo božansko rahli grahov kipnik, brokoli, šparglje, pečen krompir in korenje. Zraven smo pili simpatičen cabernet sauvignon iz briške kleti Piro.
Podobno skrbijo za družbo pri najdražji jedi v hiši, rossiniju za 45 evrov. Goveji file je na vaniljevem croissantu, na mesu so gosja jetra, okoli pa tartufi z nepotrebnim tartufovim oljem. A ni dvoma, tudi glavne jedi so svojo nalogo dobro opravile. In jasno je postalo, da so v kuhinji med drugim specialisti za pripravo ekstremno mesnih jedi. Zraven se je lepo prilegla bogata Četrtičeva rdeča zvrst Epoca.
Kljub temu da naj bi vodja kuhinje nekoč slovel predvsem po sladicah, nas sladki del obeda, krema iz bele čokolade z marelično želatino (poenostavljena verzija Sonca, slavne sladice Heinza Becka), ni povsem prepričal. Skoraj preveč eksotičen je bil za naš okus, ob sladicah, ki izvirajo bolj ali manj iz italijanske klasične zgodovine teh jedi, pa smo se skoraj razveselili obilne porcije sladoledov Aroma, manj lešnikov iz Piemonta, bolj karamele s solnim cvetom.
Za slovo lahko ponudijo kakšnega od svojih ne predragih koktajlov, imajo pa na karti še lepo serijo prestižnejših žganic; konec koncev, kako naj bo večerja na tej ravni popolna, če človek na koncu ne spije šilca Hennessyja?
Povzetek
Ekipa, ki je pred leti zaslovela s Petit Cafejem in je odprla kavarno Rog, se z Magnetom uvršča med moderne lokale, ki so jih začeli v Ljubljani odpirati v pokoronskem času. Najbližje so sodobni kuhinji prestižnih sestavin, čeprav se vsake toliko kuharji poskusijo tudi v avtorski kuhinji z eksotičnimi sestavinami.
Veliko vin je na voljo tudi na kozarec, prestižnejša na sistem Coravin. Če boste na eni strani našli sivi pinot Tilia (4,5 evra za kozarec) ali Batičev rose, so na drugi strani tudi steklenice šampanjca Krug (400 evrov) ali toskanski Lodovico (800 evrov).
Ocena: 4/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Restavracija Magnet
Šlandrova 4b, 1231 Ljubljana Črnuče
Telefon: 064 284 848