Na Dolenjskem se je v zadnjih letih razvil cel spekter gostiln in restavracij, mi pa smo pred kratkim obiskali bolj tradicionalno, domačo gostilno s primernimi cenami v Podbočju.
Gadova peč, ki jo vodi družina Kerin, je že na prvi pogled velika, čista in simpatična vaška gostilna. Drugačna konec koncev niti ne more biti; če se sprehodite skozi Podbočje, ugotovite, da gre za enega najlepše urejenih krajev pri nas. Gostilna, umeščena med veličastno cerkev sv. Križa in potok Sušica, je z leti očitno postala tudi največja znamenitost slikovitega in kot rečeno kot iz škatlice očiščenega in urejenega naselja.
Naj še dodamo, da je bil svoje čase obisk lokala namenjen pitju cvička, starejši od nas so bili namreč prepričani, da imajo v Gadovi peči najboljše dolenjsko vino. A slava za mnoge preveč kiselkastega napitka je z leti opešala, cvička se spije manj, Gadova peč pa je ostala, to z vso odgovornostjo trdimo, ena najboljših domačih gostiln pri nas. Hkrati pa je v samem vrhu neformalne kategorije “največ za svoj denar”.
Črna redkev z bučnim oljem nad domače mesnine
V Gadovi peči nimajo jedilnega lista, poenostavljen cenik je na steni, za predstavitev kosila skrbi gospodar, ki ima vse v glavi. Mimogrede, gre za zelo intenzivno osebo, polno dovtipov in kratkih šaljivih pripomb, ki, o tem smo prepričani, niso enako razumljive vsem delom publike. Konec koncev je v kronično razprodanih jedilnicah ob nedeljah težko zadovoljiti vse obiskovalce.
Tudi zato na hitro ponudijo enostavno in, kot se je kasneje izkazalo, obilno kosilo, ki ne vsebuje hladnih predjedi. “Več ne boste mogli pojesti,” je bilo mnenje uradnega ponudnika, a mi se nismo dali in kljub vsemu izprosili narezek. Velik krožnik pršuta, domače suhe salame in hišnega šinka.
Salama in šink sta bila zmagovalca prve etape, a je treba reči, da sir ni nič zaostajal, še bolj je presenetil detajl z na tanke rezine naribano črno redkvijo z bučnim oljem, ki je nadomestila običajne okisane zelenjave. Velika konkretna jed, ki jo prijazno ocenijo na pet evrov. Pa še en evro dodajte za kozarec mešanega lokalnega belega vina.
Gobova juha z gobami in izpiljen okus goveje juhe
Naj zapišemo še nekaj stavkov o vinu: pivcem belega ponujajo Jeleničevo mešano belo in Matjašičev polsuhi rumeni muškat. Pri rdečih je na svojem mestu, kaj pa drugega, cviček, imajo še refošk in modro frankinjo, bi se pa v hladilnikih gotovo našlo še kaj imenitnejšega, če bi si to gostje, ki najraje pijejo vina za evro, to želeli. A naj ta krajši skok v vinsko ponudbo ustavimo in poudarimo, da se sicer orjaško velik krožnik mešanih hladnih predjedi, ki smo ga pojedli najprej, vseeno ne more meriti s količino juhe, ki jo dobi gost v jušniku.
Kake tri ali štiri krožnike je recimo izjemne, zelo gobove juhe z ajdovo kašo, ki se očitno ni srečala s poenostavljenimi intervencijami moke. V goveji juhi so sicer kraljevali tanki rezanci, a je bil okus, ki ga očitno razvijajo že dolga leta, tako dodelan, do skrajnosti izpiljen, da ga je drugje skoraj nemogoče srečati, čeprav v Gadovi peči v krožnike ne režejo ne govedine ne korenja.
Domača kokoš v spremstvu mlincev
V ceno kosila (16 evrov) je vključena juha, nato sledita velika glavna jed s tremi prilogami pa še solata. Iskreno so povedali, da bi, če bi vzeli ocvrtega piščanca, dobili tistega od mesarja, v našem primeru pa se je na krožniku kar svetil zapečen, domač piščanec, ki se mu je videlo, da ga niso stradali.
Pečeni hišni perutnini so pristavili mlince, ki jih zadnje čase pri nas ni lahko dobiti, zajemalko praženega krompirja in grah v omaki. V isti fazi je mogoče dobiti tudi mešane porcije glavnih jedi, recimo pol telečje in pol svinjske pečenke. Težko je reči, zakaj, a bolj je ugajala svinjska, teletina se je zdela že precej odrasla. Tudi v tej verziji je bolj kot praženi krompir blestel grah v omaki, po našem okusu pa je bila še posebej zelena solata z zeljem in fižolom. Jasno, zraven smo pili legendaren, a bolj kiselkast cviček za ugodnih 80 centov na deciliter.
Naj še dodamo, da so pri glavnih jedeh v Gadovi peči rekorderji pri cenah, ki so nižje od deset evrov. Svinjski zrezki so tako po osem evrov, kilogram postrvi, najbolj so ponosni na ocvrto verzijo, je 26 evrov, za obilne priloge je treba odšteti še tri evre. Tako je zapisano na ceniku, a se zdi, da so v času kosila cene še nekaj ugodnejše.
Ajdova tortica s čokolado in jabolčni zavitek
V Gadovi peči je treba naročiti palačinke (vseh vrst jih imajo) ali pa zavitek, smo slišali. A so nas tokrat jasno in glasno opozorili, da je v našo korist, če se lotimo ajdove torte s čokolado. Malce je bila podobna sacherjevi sladici, še posebej zaradi sloja marmelade, a jo pripravijo manj suho. Škoda, da na repertoarju ni redno zabeležena. Smo pa vseeno dobili tudi jabolčni zavitek. V Podbočju je malce bolj sladek, kot smo navajeni, poseben vonj in okus pa mu daje konkretnejši odmerek cimeta.
Treba je reči, da je gostilna v Podbočju stara gostilna, ki koncepta ne spreminja kar tako. In morda je tudi zato ob nedeljah tako polna. Na koline, ki jih pripravljajo sproti, je bilo, recimo, treba čakati 45 minut. Natančni so tudi pri kavi, ob koncu strežejo navadno, a vedno najboljšo domačo kuhano kavo.
Ponudba
Še ena ne predraga in urejena domača gostilna, kakršnih smo nekaj predstavili v zadnjem času. Gadove peči se bomo spomnili po velikih porcijah vseh jedi. Po solidnem narezku, tradicionalnih juhah, pečeni kokoški z mlinci in po izvrstni ajdovo-čokoladni torti.
Vina
V tem delu imajo, kot je v navadi pri domačih gostilnah, še nekaj prostora za napredek, in ko bodo cvičku in tradicionalnim vinom priključili še kakšnega mladega dolenjca, se bodo lahko borili za najvišja mesta.
Cene
Cene v Podgorju so ugodne. Ob nedeljah so kosila, torej juhe, glavne jedi, solate in priloge, med 14 in 16 evrov. Drugače pa so glavne jedi okoli osem evrov. Lahko bi rekli, da lahko v Gadovi peči za 20 evrov ena oseba veliko poje in še nekaj spije.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.