Slovenski živelj, tudi tisti, ki na bančnih računih nima velikih vsot denarja, se rad odpravi v hrvaško Istro, pa naj gre zgolj za izlet med slikovite hribčke ali za obisk enostavnih konob z domačo hrano. Za najboljšo v tej kategoriji velja konoba Malo selo streljaj od Buj.
Pa ni, da bi vas usmerjali daleč od doma. Malo selo, prijazna, malce rustikalna gostilnica ali konoba, kot takšnim lokalom pravijo na Hrvaškem, je od Portoroža oddaljena zgolj 12 kilometrov. Beležijo presenetljivo visoke ocene tistih strokovnjakov, ki navadno raje jedo v prestižnejših restavracijah, nas pa so še posebej presenetili zapisi hrvaških strokovnjakov, ki so prepričani, da je Malo selo trenutno najboljša med konobami v Istri.
Ja, govorimo o večno razprodani gostilni, kamor je treba za rezervacijo poklicati vsaj kak teden prej. Gre namreč za demokratičen lokal – če niste rezervirali, se lahko pripeljete z najprestižnejšim mercedesom, pa mize ne boste dobili.
Naša odprava seveda niti približno ni bila tako lahkomiselna. Poveljujoč član kvarteta je kosilo v enem cenejših lokalov rezerviral veliko prej in miza ob kaminu, kjer pečejo mesnine oziroma glavne jedi, je zanesljivo čakala na našo zasedbo, na zasedbo, ki se je dobro zavedala, v kakšno konobo se je namenila. Poceni in dobro.
Istrski pršut in četa pomočnikov
Konobe na mizo običajno ne prinašajo pozdravčkov, ob katerih človek lažje počaka prve jedi in pijače, a je v Malem selu drugače. Na mizo pred vsemi ostalimi dobrotami pridejo enostavni popečeni kruhki z bešamelom in črnimi tartufi, da odprejo tek. Enostavnemu povabilu je sledil istrski pjat, na katerem se je za 18 evrov zgodilo vse in še več, čeprav so ga namenili zgolj za dve osebi.
Soočili so se domač sir, dišeč sir s tartufi, gobe z žara s sirom, nepogrešljiv domač istrski pršut, izvrstna vratovina, dve vrsti suhih salam, ne preveč mastna panceta, rukola za vitamine in popečen domač kruh, ki je ob oljčnem olju Arula pomagal prebavi. Hišna malvazija – prideluje jo Prelac – stane evro in pol, pivo je lahko sosedovo San Servolo ali manj lokalno Pan, za tri evre pol litra. Za šoferje strežejo zelo sladko oranžado Pipi in pašareto, ki jo v Pazinu polni Ferenčić. Kompleten uvod, ki ga ne bomo kar tako pozabili.
Bobiči in šparglji
V Istri morate poskusiti bobiče. Gre za nekakšno mineštro, ki ima nešteto različnih receptov, v katerih pa vedno sodeluje koruza. V Malem selu imajo morda najboljše bobiče, o tem sploh ne gre razpravljati, malce bolj so gosti kot običajno, tudi zato, ker je pri njihovi verziji več fižola kot koruze. V bogati juhi smo našli še nekaj kosov mesa in kljub temu da je bila porcija velika, je v trenutku izginila.
Bobiči, ki bi lahko bili enolončnica ali kar cela malica, stanejo zmernih pet evrov. Enako ceno so postavili za istrske testenine pljukance s šparglji, je pa res, da je šlo za pol porcije, a njihova polovična porcija bi marsikje v Sloveniji, pa tudi na istrski obali, veljala za porcijo in pol.
Za enako ceno je bil podobno pošten krožnik fužev z gobami. Mimogrede, če vzamete celo porcijo, so najcenejše testenine v Malem selu osem, najdražje, tiste s tartufi, pa 20 evrov. Bolj kot za tartufe nam je bilo žal za testenine s kokošjim golažem – na vrsto pridejo naslednjič, vsega enostavno nismo mogli naročiti.
Ombolo in istrske klobasice
Rdeče hišno vino je od Sošića. Nič posebnega, bi lahko rekli za istrsko zvrst, ki se je družila z mesninami. V tej kategoriji je treba biti pazljiv. Če se namreč odločite za prestižne in uležane kose mesa, ki jih javno pečejo v jedilnici, boste podrli vse, kar ste prej gradili s predjedmi. Priporočamo našo enostavno strategijo: naročili smo rahlo pikantne istrske klobasice, porcija je orjaška, cena nasitnega mesa pa 12 evrov. Enako ceno ima ombolo – ponujajo tri spodobne izkoščičene svinjske zarebrnice.
Meso najraje podložijo s pretlačenim kuhanim in potem še enkrat pečenim krompirjem ter kislim zeljem. Skratka, dve vrsti sijajnega mesa po istrsko, razvrščeni v dve veliki porciji, je mogoče dobiti poceni, in kar je še pomembneje, gre za izvrstne mesnine, ki ne zaostajajo za najboljšo govedino. Govedino, ki smo jo, mimogrede, poskusili v obliki ražnjičev z bučkami. Treba je dodati, da omenjene tri mesnine lahko postrežejo tudi v eni porciji, kar vas bo stalo, lahko samo ponovimo, ugodnih 15 evrov.
Teranino in hišna gibanica
Jasno, na koncu imajo v konobi tudi sladice, in če hočete nekaj posebnega, so na mestu hišne gibanice, ki pa niso ravno prekmurske. Zdijo se veliko slajše in v njih prevladujejo orehi, zraven je še nekaj sestavin, gotovo pa ni maka. Še nekaj – res so nasitne, čeprav stanejo zgolj pet evrov.
Še evro cenejši je klasični creme brulee, imajo pa še sorbet in panakoto. Med sladice bi skoraj lahko uvrstili tudi vse popularnejši teranino – navajeni smo na Aurinega, v tem primeru pa imajo Zalarjevega. Še ena poceni možnost je rovinjski pelinkovec, če seveda niste med tistimi, ki morajo po večerji v Malem selu po ovinkastih cestah šofirati proti domu.
Ponudba
Gostilna, pardon, konoba, ki razvija že dobro uveljavljeno enostavno istrsko kuhinjo. Ob običajnih na sezono vezanih sestavinah, kot so šparglji in tartufi, so na mizi vse lokalne sestavine z vsemi mogočimi omakami, še posebej pa razveselijo s hladnimi mesninami in istrskim pršutom.
Vina
Na kozarec imajo nekaj enostavne in poceni lokalne kapljice, za zahtevnejše pa so v hladilnikih tudi prestižnejše in veliko dražje buteljke.
Cene
Če si ne boste zaželeli posebnih biftekov in pozimi belih tartufov, se boste najedli za kakšnih 20 do 25 evrov na osebo. Še posebej je ugodno, ker pri vsaki jedi povedo, če se nemara bolj splača vzeti polovično porcijo.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.