Naša dežela, predvsem prestolnica, je v zadnjih letih dobila kopico različnih azijskih restavracij. Za naklonjenost publike se v Ljubljani borijo kar štirje lokali z japonsko hrano, Sushimami pa se po kakovosti vse bolj približuje Maru.
Maru, ki domuje v zgradbi ob stadionu Ilirije v Zgornji Šiški, ima nekaj nižje cene kot Sushimama v strogem centru Ljubljane, zato v Maruju lahko jeste manj obremenjeno, po drugi strani pa nimajo nekaterih najprestižnejših predstavnikov japonske kulinarike, denimo govedine vagju, ki jo v Sushimami cenijo na 45 evrov za 150 gramov.
In če bi bil v Sushimami že čas za osvežitev prostora, so pri šišenski konkurenci prostor prenovili, kolikor se je dalo, in celo montirali dvigalo, da se je mogoče pripeljati naravnost v restavracijo.
Maru ima tudi svojega hišnega vinarja, briškega Ščurka, a pri vinski ponudbi (še) ne morejo tekmovati s Sushimamo. Po drugi strani pa je treba priznati, da imajo, podobno kot Sushimama, ves čas na ledu šampanjec, ki ga strežejo na kozarec.
Naj bo dovolj primerjav. Tisto sončno popoldne smo sedeli na balkonu v Zgornji Šiški in se hladili s kozarcem Drappierja. Če raje začnete s sakejem, pa so prepričani, da je najbolje vzeti stekleničko Hakkaisana, ki je tako kakovosten, da ga (lahko) ponudijo hladnega.
Naša majhna odprava je začela z izjemno ocvrto mehko rakovico, ki ji pristavijo blago šalotkino omako. Jasno, pokusiti je treba tudi miso juho in tudi v tej kategoriji jim v kuhinji uspe ujeti prave okuse.
V Maruju kljub nekaterim menjavam osebja v kuhinji še vedno veljajo za restavracijo, ki slovi po sašimiju, s katerim se je proslavil prejšnji vodja kuhinje. Za zmerno ceno lahko dobite božanski krožnik, na katerem so samo natančno odrezani kosi lososa in izvrsten toro, tunina potrebušina. Jasno, na svojem mestu so tudi oster vasabi, sojina omaka in okisan ingver.
In čeprav bi moral biti ravno toro, najbolj cenjen del tune, prva zvezda naše večerje, se je celo nekoliko višje uvrstil tunin tatarski, ki ga podložijo z avokadom ter začinijo s sezamovim oljem in vasabijem. Kombinacija okusov, ki bi jo lahko kar jedli in jedli.
Jasno, japonska kuhinja ne pozna samo rib, v Maruju smo pred časom jedli izvrstne rezance udon s piščancem in gobami, na svojem mestu je tudi piščanec v terijaki omaki z mangom, tokrat pa smo se lotili nepretresljive račke s porovo omako in popečeno zelenjavo. Veliko bolje se je odrezala plošča lososovih zvitkov ter okusnih nigirijev z orado, zlatovčico, rakci, tuni, skušo in brancinom.
Ob tem vrtiljaku so sladice kar nekoliko ostale v ozadju. Pojedli smo jogurtovo strjenko z juzujem in čokoladni mus z ingverjem. Solidno, brez presežkov.
Maru ob običajnih dnevih ponuja nekakšen klasičen evropski odgovor na izzive japonske kuhinje. Za tiste, ki bi si želeli več in podrobneje, pa občasno pripravljajo dolge sobotne degustacije, tako imenovani kaiseki, kjer za zmernih sedemdeset evrov na osebo neposredno pred gosti pripravljajo vrtiljak japonskih užitkov, s pripadajočimi vini, sakeji in koktajli. Je pa res, da je treba za takšno priložnost zbrati 12 ljudi (prijateljev ali vsaj znancev), ki jedo in pijejo ob šanku, restavracija pa je za ostalo publiko takrat zaprta.
Povzetek
Japonska restavracija, ki se je v zadnjem času prebila med najboljše pri nas. Ima vse, kar imajo drugi, ne pretiravajo z avtorskimi izlivi, po drugi strani so sestavine, naj gre za ribe ali zelenjavo, natančno izbrane, kuhinja pa obvlada svoje delo. Še posebej simpatične so cene. Za trideset evrov na osebo se boste konkretno okrepčali.
Vinska karta je solidna, ob vseh slovenskih pokrajinah je njihov paradni vinar Ščurek, imajo pa tudi serijo šampanjcev, ki se k tovrstni hrani nedvomno priležejo.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Maru
Vodnikova 155, 1000 Ljubljana
Telefon: 030 200 222