Turistična kmetija nad Staro Vrhniko, na poti proti Zaplani, ki nosi tudi ime Pr’ Figarji, je že dolga leta ena najboljših rešitev za družbe, željne obilne, domače in ne predrage hrane.
V rubriki Po domače se trudimo v teh dragih časih najti in predstaviti gostilne, kjer je mogoče jesti dobro in poceni. Vsaj razmeroma poceni. In na kmetiji Kuren, kjer delujejo predvsem ob koncih tedna, se skoraj natančno ujemajo z načrtom, ki smo si ga zastavili. Najdaljši scenosled, ki smo ga pokusili, stane 28 evrov, vendar je treba dodati, da je bilo jedi veliko in da so bili krožniki polni ter da smo se ne samo dobro, ampak tudi do vrha nasitili.
A naj začnemo na začetku, ko smo najprej na dvorišču pozdravili nezaupljive mačke in za ograjo veliko čredo damjakov. S hriba je slikovit razgled na Barje, in če se ne motimo, na kmetiji, ki je sicer v hribih, organizirajo tudi turistična potovanja z ladjico po Ljubljanici globoko spodaj. Naj omenimo tudi zvedavo hišno pasjo kosmatinko z imenom Kepca, ki se je vsaj v prvem delu našega obiska nekajkrat pokazala, potem pa skrivnostno izginila, verjetno zato, da ne bi motila lačnih gostov.
Domače žganje in cviček iz Gadove peči
Jedilnice in točilni pult pri Kurnu so celo bolj kot na kmetiji opremljene kot v kaki stari kmečki gostilni. Pri šanku, ki je takoj ob vhodu v hišo, se je najprej treba ustaviti in preveriti serijo različnih bolj ali manj alkoholnih pijač, ki so prispele z vseh vetrov. Prinčič iz Brd prispeva simpatičen kabernet in zelo piten tokaj, iz Gadove peči pa pride za tiste, ki ljubijo tradicijo, rožnati cviček. Ne preširoko ponudbo alkoholnih pijač dopolnjuje domače žganje, sicer sladki, a zelo alkoholni šnopčki: limonce, žajbelj in borovničke. Da se odpre tek in da gosta kljub zimi ne bi zeblo.
Čeprav se zdi, da je staro generacijo v zadnjih letih zamenjala nova, se na kmetiji ni veliko spremenilo. Radi imajo večje skupine, želijo si praznovanj, v času našega obiska smo imeli za hrbtom sindikalno praznovanje, najmanjša miza je gostila pet ljudi. Gruča ljudi najprej nekaj spije, potem pa se posedejo po prostorih, ki jih grejejo lončene peči.
Hladne mesnine in nepogrešljiva špinača
Tisti večer je bilo v jedilnici kakih 60 jedcev. Prišli so lačni in žejni, potem pa se je začela uigrana predstava hladnih predjedi, ki se jih je del našega omizja spominjal še iz mladosti. Na eni strani so bili špeh ali slanina, kot je treba pravilno zapisati, sledila je špehovka ali salama iz slanine, zraven je bilo šest vrst različno velikih suhih salam in klobas, ki jih najraje pripravijo z mešanico divjačine in svinjine.
Kot nekakšna pita je pri predjedeh tudi jed iz popečenih bučk, sira in pinjol, ki spremlja dve tlačenki, eno bolj in drugo manj pikantno, obe pa s čebulo in bučnim oljem. Za vitamine poskrbijo tudi s tradicionalno mlado špinačo, ki jo popestrijo s sirom in pinjolami. Obilno! Še posebno zato, ker je zraven tudi pašteta, ki jo je hočeš nočeš treba pospremiti s kruhom. Vrtiljak dobrot, ki smo si ga želeli in navsezadnje v tem letnem času tudi pričakovali. Različne domače mesnine neverjetnih okusov, z zelenjavo oziroma solato in kruhom, enim z ogljem in drugim z bučnimi semeni.
Budičev sok in polni jušniki
Pri začetnih jedeh je treba omeniti, da jih ni bilo malo, prav nasprotno, in jedec je lahko pripravljen za nadaljevanje le, če ni jedel preveč kruha. Še to je treba dodati, da s Kurena pelje v dolino proti Vrhniki zavita veleslalomska cesta in voznikom pretirano pitje sicer solidnih Prinčičevih vin kar malce odsvetujemo. Je pa zato v hladilniku razmeroma sladek, ne pregost, a izredno piten jabolčni sok s kmetije Budič, ki ga polnijo posebej za Kurena. Steklenica se je izpraznila, kot bi mignil. Še preden smo do konca pojedli juhe, ki jih sicer strežejo v velikih jušnikih in se jih potem deli z zajemalkami.
Morda nasvet, ob okusnih čorbicah velikih količin bi veljalo razmisliti o toplih krožnikih, ki bi juhe dalj časa zadržali v toplem ali celo vročem stanju. Konec koncev je porcije ne za eno, ampak za tri osebe. Mimogrede, bolj je ugajala goveja juha z rezanci kot gobova.
Jelenova krača in palačinke
Kot v večini gostiln, ki jih obiskujemo na naših poteh, so najbolj zanimive glavne jedi,. Malce zaradi izbora, malce zaradi načina kuhanja ali pečenja. Na Kurenu dobrote pripravljajo v veliki peči, ki na eni strani greje goste, na drugi strani pa pod taktirko pravega mojstra iz nje prihajajo pečenke, krače, klobase in še kaj. Telečja krača se je zdela prevelika, pečenice smo nedavno jedli na Gorenjskem, zato se je zdela pametna rešitev manjša jelenova krača.
Lepo zapečena, a mehka, ravno prav začinjena, vseeno ne ravno majhna, s pečenim krompirjem in zelenjavo je tvorila vrhunec večera. Ob pomoči svinjske ribice na gosti omaki s praženim krompirjem in okusne zimske mešane solate z barvnim radičem in fižolom.
Človek se v takšnem tempu na Kurenu kar utrudi, a brez sladic ne gre. Tako okusnih zavitkov že dolgo nismo jedli, le odločiti se nam ni uspelo, kateri so najboljši. Marelični? Višnjev? Morda jabolčni? Na kmetiji radi spečejo tudi palačinke in jih bogato obložijo z marmelado, v našem primeru s kombinacijo marelic in kakija. Boljših že dolgo nismo jedli.
Ponudba
Na Kurenu vse bolj poudarjajo svojo turistično izletniško zgodbo, mogoče je tudi prespati, a na prvem mestu je hrana, večerje, ki v svojem bistvu ponazarjajo tisto, čemur pravimo domača hrana. Hladne mesnine v vseh pojavnih oblikah, solate, velike porcije juh in predvsem brezkompromisno velike in okusne glavne jedi, največkrat pečene v domači peči. Da o zavitkih in palačinkah niti ne govorimo.
Vina
Vinska ponudba nad Vrhniko ni tako bogata, kot je ponudba hrane. V času našega obiska so imeli Prinčičeva vina in cviček iz Gadove peči. Je pa ob mnogo vrstah žganja najti tudi zanimiv domač jabolčni sok.
Cene
Naš obisk je bil poseben, iz kuhinje smo izbrskali vse in še več, a je bila cena še vedno manj kot 30 evrov na osebo. Si pa predstavljamo, da se je za 20 evrov na osebo že mogoče dobro najesti.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.