V kraju, ki so ga lani pretresle stoletne poplave, sicer pa slovi po ženskih tekmah za svetovni pokal, obratuje zanimiv, majhen, moderno urejen hotel, kjer se radi pohvalijo s svojo kuhinjo.
V smeri iz Braslovč proti Ljubnem ob Savinji smo konec prejšnjega tedna našteli rekordno število tovornjakov, ki so odvažali odvečne materiale iz Savinje. Poplave so še povsem sveže v zavesti ljudstva in tudi restavracija, ki smo se jo namenili obiskati, še vedno šteje bolj redke goste. Prej najpogostejši ribiči, ki so v Savinji lovili, pri Planinki pa jedli in spali, se še nekaj časa ne bodo zares vrnili, kot se še ne vračajo ribe v koritih, ki so jih zavzeli orjaška delovna vozila in stroji.
A kot smo med večerjo počasi, a zanesljivo ugotavljali, je Planinka (še vedno) ena najboljših slovenskih avtorskih restavracij, zanimivo pa se nam je zdelo, da se v hotelski kleti ob klasični slovenski ponudbi Primorske, Štajerske in Dolenjske odkriva vinski svet Evrope in novega sveta.
Tudi nekaj šampanjcev, recimo svež Roger-Constant Lemaire iz čistega pinota meunierja za kakšnih 80 evrov za steklenico. Za začetek je zadoščal in sklenil svoje delo ob pozdravčkih, parmezanovih lizikah, juhi parmezana in zelenjavni kremi, podobni quicheu. Jedi so stregli v lesenih posodah in krožnikih.
Pozdravi se ne štejejo v serijo jedi, ki jih ponujajo – sedem jedi stane 77 evrov, štiri pa 45 evrov. Naša ideja je bila pristati nekje na sredini, zato smo preskočili brancina, eno od glavnih jedi, ki se nam je za povrh zdela glede na okolje skoraj preveč oddaljena, in cena menija se je s tem primerno zmanjšala.
Mimogrede, pri belih vinih, ki so pokrivala začetne jedi, je zelo ustrezal Iaquinov briški tokaj Dolan za 30 evrov, za malce bolj izbirčne pa imajo v kleti med drugimi recimo steklenico mitskega kalifornijskega chardonnayja Chateau Montelena, nekoč razglašenega za najboljšega na svetu. A pojdimo k hrani.
Kot rečeno, pri Planinki kuhajo avtorske, a prepoznavne jedi in v veliki meri izkoriščajo lokalne sestavine. Pa tudi lokalne dogodke. Drugi krožnik pozdravov, recimo, je bil postrežen na kamnih iz Savinje, dva pa sta bila kamnom samo podobna, šlo je za parmezanove pralineje s kokosom in tartufi. Simboličen recept in močna, zelo nasitna kombinacija.
Veliko lažja je bila, po dveh serijah pozdravov, prva hladna jed. Osvežilen karpačo iz nadzemne kolerabe. Bogato solato, kot bi lahko poimenovali jed, spremljata dva hišna kruha, klasičen in malce poseben, a učinkovit črn iz moke grozdnih pešk, ki jo prispeva dolenjska vinska klet Colnar. Kruha sta se primerno ujela s pomarančami, pinjolami, kremo rdeče pese in okisano redkvijo, ki bogatijo kolerabni karpačo.
V drugem hodu je sledil skoraj premajhen košček jelena, sicer okusna rolica rostbifa oziroma rostdeera, v katero so zavili kozjo skuto z zelišči in jo okrasili z okisanimi vloženimi popki čemaža, brusničnim gelom in maslom z drobnjakom. Lahko bi pojedli vsaj dva takšna divjačinska krožnika. Veliko več je bilo sicer sladke kostanjeve juhe, ki jo rahlo okisajo z emulzijo kisle smetane, ob sodelovanju goste jurčkove kreme in ajdovega hrustka.
Ravioli s potočnimi raki so trije. Sijajna jed s sladkovodnimi raki dobi še poseben pospešek, ko se sreča z omako iz ingverja in limonske trave, posebno svežino, kar malce neznačilno za testenine, pa prispevajo kocke svežega jabolka.
V Planinki imajo glede na klet, bogato z največjimi tujimi proizvajalci, res veliko možnosti pri rdečih vinih. Pomerol, Toskana in Burgundija ponujajo vse in še več, pa tudi cene najdražjih vin so v večini primerov nekoliko nižje kot v Ljubljani. Naš proračun je na žalost omejen, pa tudi, ko smo v naših krajih, radi pijemo naša vina.
Gospodar je bil prepričan, da bomo z vinom iz Kolombana dosegli vrhunec pri jagenjčku. Klet Gordia je leta 2018 pridelala zvrst merlota, refoška in shiraza (38 evrov), ki se je res lepo ujela z radodarno odmerjenim kosom jagnječjega križa. K mesu gredo grahova in jurčkova krema, jabolčni gel in rdeča pesa ter ajdov kipnik.
Na koncu ostanejo sladke jedi, ki so, podobno kot na začetku pozdravčki, sestavljene iz več elementov. V našem primeru so jih pokrili s sladkim sauternesom Château de Rayne-Vigneau iz davnega leta 1992. Sladko vino se je brez težav spoprijelo s srčkom iz bele čokolade, vaniljevo omako, lešniki in lešnikovim oljem. Pa tudi z želejem iz akacijevega meda in sivke ni imelo težav. Mimogrede, če v Planinki prespite, je povsem upravičeno, če na koncu pokusite še šilce domačega žganja.
Povzetek
Restavracija v simpatično, po alpskih vzorih urejenem hotelu si je cilje zastavljala pred vodno katastrofo. Za zdaj vztrajajo v zanimivem avtorskem slogu, čeprav so tuje ribiške goste izgubili. Jedi temeljijo na lokalnem okolju, a skočijo tudi do morja. Najkrajši meni štirih jedi in serije pozdravčkov je 45 evrov.
Vinska karta je vezana predvsem na briške gričke, a imajo kar nekaj favoritov tudi iz drugih slovenskih krajev. Ob največji briški kleti, Marjanu, Ediju, Movii, Nebu in Iaquinu imajo tudi Gordio, Dveri pax, Meum, Pasji rep in še bi lahko naštevali. Še bolj impresiven je izbor tujih mojstrov. V tem delu gre za eno najzanimivejših vinskih kart pri nas.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Ambient: 4/5
Vinska karta: 5/5
Hotel in restavracija Planinka
Plac 7, 3333 Ljubno ob Savinji
Telefon: 031 327 597