La Subida – Pri lovcu: prva slovenska michelinova zvezdica

Le streljaj od slovenske meje v Brdih že desetletja navdušuje vzoren primer družinsko vodene gostilne, ki se vedno znova razvija, obenem pa, kljub temu, da ima Michelinovo zvezdico, ostaja prijetno domačna.

Zadnjič smo se na italijansko stran Brd odpravili z okrepljeno ekipo, da bi lahko poskusili čim več jedi, ki jih pripravljajo slovenski mojstri na oni strani. Takoj lahko potrdimo: družina Sirk, ki ob gostilni z Michelinovo zvezdico razveseljuje še z lokalno ošterijo z enostavnejšo hrano čez cesto, je bila spet izredno razpoložena.

Na velikem dvorišču, ki v toplejšem delu leta služi kot sprejemnica in okoli katere je z leti zraslo eno najlepših briških letovišč, so takoj postregli peneče vino. Dobiti je mogoče marsikaj, a mladi Sirk, ki v zadnjih letih bdi nad vinsko ponudbo, se je odločil za penečo rebulo Collavini iz bližnjega Korena oziroma Corna di Rosazza. Izvrstna izbira.

Suho kapljico, ki je kar klicala po prigrizkih, so na dvorišču pospremili s pršutom soseda D’Osvalda, hrustljavo sirovo “liziko”, polento s slano skuto in dimljeno postrvjo. Jedilnega lista nismo še niti pogledali, pa smo že izpraznili pol shrambe. Začetek, kot si ga lahko le želiš.

Po dobrodošlici na dvorišču je sledil premik v veliko jedilnico, kjer je na mizo prispel še en pozdrav iz kuhinje, rahlo pikantna in izjemno aromatična hladna paradižnikova juha, v kateri je plaval raviol, polnjen z zelenjavo.

V kozarcih sta se medtem znašla dva friulana – hišni, ki ga prideluje mladi gospodar Mitja Sirk, in prijateljev iz kleti Terre del Faet. Če vam ni všeč, lahko odpremo kaj drugega, so predlagali, a za to ni bilo nobene potrebe, obe vini sta navdušili (pri glasovanju je z rahlo prednostjo zmagal Sirkov tokaj).

Prva “uradna” jed menija je bil jelenov tatarski s koromačem, vegetarijance pri mizi so medtem navdušili s sorbetu podobno kremo iz paradižnika na štiri načine: v solati, na žaru, mariniran in surov. Sledila je ena od podpisnih jedi kuhinje: mošnjički iz listnatega testa, polnjeni z zelenjavo, ki jih položijo na bezgovo kremo in jim nadenejo ocvrte čebulne obročke.

V Subidi so tradicionalni tudi vlivanci oziroma špecli, ki jih postrežejo v stekleni bučki, letni čas pa določi, kaj vmešajo vanje. Tokrat so bili z jurčki, bučkami in cvetovi bučk. Na tem mestu je treba reči, da ne gre zgolj za posebnosti gostilne, ampak za izpiljene recepte dežele, kjer se križajo italijanski, furlanski, slovenski in avstrijski vplivi.

A gremo k jedilniku – za najdaljši degustacijski meni, ki nanese kakšnih sedem jedi, zaračunajo 75 evrov na osebo. Res solidna cena, za katero pristavijo še množico prigrizkov, pozdravčkov in sladkarij ob slovesu. V slovenskih turističnih krajih tako poceni ne morete jesti, še posebej ne na takšni ravni.

Mi smo se odločili te okuse pametno poudariti z enim najboljših italijanskih sauvignonom – Ronco delle Mele iz bližnje kleti Venica. Vino je gladko opravilo tudi z naslednjo predjedjo – vegetarijanska stran je dobila rezance z bučkami, rozinami, marelicami in baziliko, mesojedci pa mlince (še ena stalnica na njihovih krožnikih) z gosko.

Merlot Meroi iz leta 2015 je konkretno vino, ki so ga predlagali k zajčku z brusnicami in pehtranom na krompirjevem pireju (za mesojedce) in ocvrtim bučnim cvetovom s sirom, papriko, jabolkom in hrenom (za vegetarijance). Po tako resni seriji sicer ne pretežkih in ne preobilnih jedi je na vrsti odmor z zdaj že dobro znanim sorbetom, ki ga pripravijo s svojim hišnim kisom. Popolno ravnotežje med sladkobo in kislostjo gosta osveži in pripravi na finale.

Ker je gostilna “pri lovcu”, je za glavno jed seveda divjačina. Vsaj za mesojedce: jelenov file z brusnicami, marinirano čebulo in jabolkom je minimalističen, a učinkovit krožnik. Vegetarijanci so scenosled končali s filejem jajčevca na kumarični kremi, potem pa se je začel nori ples sladic.

Izbor sladic je res pester in za razliko od degustacije si lahko vsakdo pri omizju izbere svojo. Tako je prispelo “poletno neurje” s snegom iz kislega mleka, smetanovim sladoledom in mandljevim drobljencem, pa “soški kamni” iz bele čokolade in grozdna “juha” s sladoledom in meringo. Gotovo smo kaj pozabili, a ne krhkih orehovih piškotov, ki smo jih grizljali ob kavi, nato pa končali z grappo Storica Nera in pelinkovcem iz stare Gorice.

Povzetek

Sirkovi, ki so gostinstva in kuhe učili mnoge slovenske pa tudi italijanske generacije, ostaja pri svojem prepoznavnem slogu. Lokalne jedi in okusi v sodobni preobleki: mlinci, polenta, skuta, vlivanci, pršut in divjačina, idej pa jim ne zmanjka niti takrat, ko so pri mizi gostje, ki ne bi jedli mesa.

Vinska karta je enciklopedija najboljših vin z obeh strani meje, za tiste, ki hočejo več, pa so založeni tudi z vsemi italijanskimi pokrajinami in dobršnim delom evropske klasike.

Ocena: 5/5

Cena: €€€€

Vinska ponudba: 5/5

Ambient: 5/5

La Subida – Pri lovcu (Al Cacciatore)

Via Subida 52, 34071 Cormons (Krmin), Italija

Telefon: + 39 0481 60531