Rakar je ena najzanimivejših gostiln v Sloveniji in ena od začetnic novega vala gostinstva na Dolenjskem.
Gostilno v Gornjih Ponikvah pri Trebnjem smo v zadnjih mesecih obiskali dvakrat. Prvič je bila to zadnja večerja, preden je epidemija zaprla gostilne in restavracije po državi. Drugič pa smo Rakarja izbrali za prvo večerjo po tem, ko so se znova odprli gostinski vrtovi in terase. Prvič je prevladovala domača, rahlo avtorsko obarvana hrana, drugič, na terasi, pa je bila za odtenek bolj klasična. Tako pred karanteno kot po njej pa je bila enaka vinska ponudba in treba je reči, da ima Rakar v kleti marsikakšen vinski biser, zaradi katerega se izplača vpreči taksista, ki ekipo varno vrne v prestolnico.
Običajno apetit odprejo z lokalnimi mehurčki, s Keltisovim Mariom brut in Frelihovo cvičkovo penino, ki sta med bolj zanimivimi napitki svoje vrste. A na tem mestu je treba poudariti, da imajo na vinski karti bataljon šampanjcev, tudi takšnih, ki stanejo 40 evrov ali celo manj za steklenico, tudi sicer pa so ob dolenjskih in vseh drugih naših vinih na voljo vina iz vseh svetovnih vinskih centrov.
Tudi dišeči renski rizling Schiefer 2016 iz nemške kleti Van Volxem (30 evrov), ki je bil, tudi zaradi izjemne pitnosti, v glavni vlogi pri obeh naših večerjah. Pri Rakarju imajo torej impresivno vinsko klet in zanimivo, ne (več) pretirano kreativno kuhinjo, ki pa ima svoj karakter in je predvsem zelo okusna. Meni petih jedi, ki smo se ga lotili na zadnji večerji pred zatonom javnega življenja, nas je stal 42 evrov, vključeval pa je tudi nekaj dodatnih jedi in pozdravčkov, recimo Kukenbergerjev kravji sir s piščančjo pašteto na opečencu.
Na mizi je bilo izvrstno oljčno olje, ki ga širša družina prideluje v Istri, pa tudi bučno olje, ki ga priskrbijo pomurski prijatelji. Medtem pa je rožmarinovo olje že odišavilo prvo jed, hrustljave gambere na pireju belega korenja, ki jih popestrijo s čipkami iz testa in prahom tartufovega olja. Lepo povezani okusi in ne prevelike porcije. In tako je ostalo tudi pri drugi, res zanimivi jedi, ki bi jo lahko uvrstili med juhe: hrenova krema, posuta s hrustljavo zeleno, drobnjakom in pistacijami, pod katero so se skrivale kocke rdeče pese in popečena slanina.
Ko smo se pred nekaj dnevi vrnili na Rakarjevo teraso, so bile jedi za odtenek enostavnejše, namesto Kukenbergerjevega sira so imeli Marnovega, večino jedi so krasili in dišavili drobnjakovi cvetovi, ob standardni ponudbi pa so kljub težavam pri dobavah sestavin imeli tudi izvrstne šparglje, lahko s poširanim jajcem ali holandsko omako.
Pri Rakarju vrtijo radio Dur, se pravi staro popularno glasbo, toalete so urejene kot redkokje, ob umivanju rok se je denimo mogoče osvežiti tudi z mentolovimi bomboni, da lažje nadaljujete. Mi smo recimo nadaljevali z ocvrto kroglico ješprenja s sirovo sredico, odišavljenega s timijanom in majaronom. Kroglico so položili na popečene jurčke in bučke, ki so jih spremljali še jurčkova krema, ajdova pokovka in peteršiljevo olje. Spet jed z mnogo okusi, ki pa so se lepo spojili in predvsem poklicali po rdečem vinu.
Med široko ponudbo je natakar vztrajal pri posebni steklenici Kristančičeve rdeče zvrsti Pavo iz leta 2016, ki se je izkazala za zanimivo izbiro predvsem ob hrustljavo pečeni rački, ki so jo pospremili z domačimi njoki v omaki suhih sliv ter zavitkom ajdove kaše v ohrovtu. Tak zavitek so postregli tudi ob drugem obisku, tokrat ob bifteku in legendarnem, že malce pozabljenem rdečem silaku Batič Rosso iz davnega 1999 – bil je, kot bi rekli športniki, v sijajni kondiciji.
Kot se za gostilno s tako bogato kletjo spodobi, znajo z vinom lepo popestriti tudi sladice. To je lahko recimo hišni, pravzaprav družinski rumeni muškat z gričev ob Dragonji, ki je pospremil sladek rumov sladoled z mentolovimi meringami in ajdovim drobljencem, ali pa Vecchio Samperi Perpetuo, posebnost iz sicilijanske Marsale, ki smo jo ob rožičevi tortici s kremo bele čokolade, omako jagod in želejem orehovca srkali na terasi in tako odprli sezono gostiln “po koroni”.
Povzetek
Pomembna postojanka, ena prvih predstavnic dolenjskega novega vala. Pri hrani ne pretiravajo več z ustvarjalnostjo, ampak se približujejo vse popularnejši kuhinji, ki temelji na sestavinah. Koketirajo z domačimi okusi in si pomagajo s pridelki sosedov ter sorodnikov v Istri. Pet jedi z dodatkom na začetku in na koncu stane 42 evrov.
Vinska karta je izvrstna. V kleti, ki jo radi tudi pokažejo, imajo vina z vsega sveta (Francija, Italija, Nemčija, Avstrija, nekdanje jugoslovanske republike, novi svet) in jasno tudi vse boljše slovenske etikete. Cene so zmerne, še ceneje je, če steklenice kupite za domov.
Ocena 4,5/5
Cena: €€€
Ambient: 4/5
Vinska ponudba: 5/5
Gostilna Rakar
Gorenje Ponikve 8, 8210 Trebnje
Telefon: 07 346 61 90