Znano je, da se na Dolenjskem v zadnjih letih obeduje vse bolje, in v bataljon boljših gostiln se poskuša uvrstiti tudi prenovljena vila v Šmarjeti.
Prenovljeni dvorec Gregorčič lepo zaokrožuje središče Šmarjete, kjer ob veličastni cerkvi stoji tudi malo manj veličasten, za turiste pa gotovo bolj atraktiven točilni pult z nepretresljivimi lokalnimi vini – štiri pipe, štiri vina, osem evrov, pa še kozarec dobite za domov. Morda bodo v hladnih dneh uvedli tudi kuhana vina in povpraševanje bo še večje.
A pojdimo v dvorec. Prenovljena, skoraj meščanska hiša ima prizidek, na katerem je na strehi parkirano celo manjše letalo, v tem pa je mogoče, če smo prav razumeli, celo prespati. Morda je komu všeč tudi to, ampak naš namen tokrat ni bil prespati, ne v sobah ne na strehi. Nekaj bi pojedli. Na uho nam je namreč prišlo, da v dvorcu kuha Robert Gregorčič, šef Oštarije Herbelier iz Dolenjskih Toplic. Pa ga nismo opazili, povsem mogoče je, da je zgolj sestavil recepte.
Več kot očitno nova jedilnica bi se komu morda zdela skoraj preveč sodobna, opremljena z nerodnimi velikimi napisi na vratih (KOMUNIKACIJSKA SOBA), z množico različnih stolov in brez preprog, ki kljub kaminu deluje hladno. Po drugi strani je hrana gotovo konkretnejša kot pri Oštariji Herberlier in čeprav so okusi natančno sestavljeni, je ponudba sumljivo široka, razdeljena na dolenjsko, ribjo, ocvrto in brezmesno poglavje.
V začetku postrežejo množico domačih penin (Cvelbar, Kozinc, Kerin, Frelih, Šturm, Istenič) pa tudi eno ta hip najbolj popularnih – Slapšakovo brut reserve. Cene vin, največ jih je iz lokalnega okolja, so razmeroma visoke.
Mi smo po penečem pili Dularjevo zvrst chardonnayja in laškega rizlinga (29 evrov), potem pa veliko bolj poln Colnarjev Collis (33 evrov), ki ga odprejo tudi na kozarec. Še sreča, da je hrana cenejša, po drugi strani pa lahko v deželi cvička enostavno naročite liter tega rožnatega napitka iz Cvelbarjeve kleti za 13 evrov. Za godrnjače imajo na voljo tudi konkretno ponudbo primorskih vinarjev.
K hrani. Odločili smo se za jedi, ki jih ponujajo v okviru lokalnega dolenjskega menija. In za pozdrav dobili govejo pašteto z bučnimi drobtinami in oljčnim oljem, ki je napovedala hladne predjedi. Svinjska prata je prišla z Luzarjeve kmetije, obogatili so jo s hrenom in skuto (devet evrov), govedina v solati (sedem evrov) je bila še bogatejša – z jajcem, zelišči, kislimi kumaricami in sončničnim oljem s kmetije Karlovček ter, zanimivo, brez čebule.
Podobno kot v Oštariji tudi v Dvorcu Gregorčič poudarjajo proizvajalce sestavin, v glavnem okoliške kmete, recimo Krhina, ki je zadolžen za mlečne in mesne izdelke, ali Žuro in Štefaniča, ki skrbita govedino in zelenjavo, iz katere skuhajo izvrstno govejo juho in ji po starem rečejo telerflajš (tri evre in pol). Tako okusno in bogato juho boste težko našli, a še večje presenečenje je gobova (štiri evre) z ribano kašo iz bližnjega mlina Košak. V receptu stoji še zelenjava s Permetove kmetije, cviček in mandlji.
Juhi sta bili obilni, a kot se je izkazalo, niso nič zaostajali šmarješki, sicer gluhi štruklji, povsem rahli, z jurčkovo omako in porom (devet evrov).
V isti kategoriji so bili tudi krompirjevi svaljki s pregreto smetano s kmetije Gril, drobnjakom in ocvrtim korenjem (sedem evrov). Povprečen jedec bi lahko z večerjo končal že po omenjenih jedeh, se pravi po juhi in predjedeh, naša odprava pa se je odločila pokusiti tudi glavne jedi.
V dolenjskem delu menija ponujajo postrvi iz ribogojnice Goričar, ki jih pripravljajo na tri načine, po tržaško, na žaru ali v pečici, in vseh primerih stanejo 12 evrov. Bolj zanimivi so se zdeli telečji medaljoni (20 evrov) v pehtranovi omaki z ajdovim zdrobom, stročjim fižolom ter orehi.
Teletina je v glavni vlogi tudi kot nekakšen cordon blue (17 evrov): meso nadevajo s Krhinovim mladim sirom in baziliko ter ga ocvrejo, zraven pa pristavijo simpatičen smetanov krompir.
Glavne jedi so bogate in z obilnimi prilogami, niso pa nujno poceni, zato imajo pri Gregorčevih na voljo tudi dnevne menije s po tremi jedmi, ki so seveda mnogo dostopnejši (14–15 evrov), a se je pri sestavinah potem treba zadovoljiti s perutnino, svinjino ali zelenjavo.
Kaj pa sladice? Lahko si zaželite Peršetovo sladko jabolko v cvičku z lešniki in hruškovim sladoledom, Karlovškovo pogačo, tiramisu ali sufle, a ker so ravno na voljo, je morda še najbolje pokusiti sladke majčkene koruzne palačinke z jagodičevjem in vaniljo. Zraven ponujajo sladek Šturmov renski rizling, ki pa v tekmi s sladico ni mogel zmagati.
Povzetek
Nova, morda kar malce preveč visokoleteča gostilna v Šmarjeti se lahko pohvali z nasitno, a sledljivo lokalno kuho. Čeprav je avtorstvo potisnjeno v ozadje projekta, se vidi, da so recepti natančno sestavljeni in je večina jedi jedcu lahko v užitek. Vprašanje je le, ali bi tako uživali v poceni dnevnih menijih.
Vinska karta, ki ponuja predvsem vina iz posavskega dela Slovenije, je urejena, a kak evro predraga. Med ponudbo ni nobenega tujega vina, čeprav se zdi, da oprema dvorca vseeno kliče tudi po kakšni prestižnejši buteljki.
Ocena: 4/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Dvorec Gregorčič
Šmarjeta 51, 8220 Šmarješke Toplice
Telefon: 07 292 72 20