Za prvi obisk gostilne po več kot pol leta dolgem zaprtju smo si izbrali božanski razgled in prleške dobrote. Obiskali smo jeruzalemsko gostišče Taverna, ki je postalo širši javnosti znano po kontroverznem obisku ministra Zdravka Počivalška.
Ne bomo moralizirali, a treba je reči, da smo se od oktobra držali navodil vlade in hrano zgolj naročali na domače in službene naslove. In tudi prvi uradni obisk smo izpeljali v skladu s pravili, na terasi gostilne, ki je postala najbolj znana ravno v času korone.
A Taverni se dogaja krivica: vsi govorijo o prleškem kanapeju, o prleški vodi in podobno, dejansko pa gre za eno najboljših klasičnih gostiln pri nas – njihovi narezki niso sendviči, temveč pravi užitek za mesojedo publiko, njihova voda pa je pravzaprav izvrstno vino, ki ga prispeva vinska klet soseda in lastnika objekta Sama Kupljena, ki je, ko je bil še bolj vpet v delo Taverne, v hladilnik prispeval še ščepec francoskih in primorskih vin.
Treba je še reči, da ima terasa Taverne enega najlepših razgledov v naših krajih, pogled na vinske griče se lahko primerja s tistim iz Zemona. In ta pogled je v petek popoldne občudovalo kakšnih deset razprodanih miz s po štirimi gosti, kakor pač zdaj zapoveduje zakon. V mirnodobskih časih bi bilo miz morda dvakrat več. A vse je teklo, kot je treba, konec koncev so pri eni od miz malicali tudi lokalni policisti.
Med predjedmi je treba omeniti vso široko ponudbo, čeprav je ni štiričlanske ekipe, ki bi lahko pojedla vse te prleške užitke. Karpačo, šunka, klobasa, ocvirki, zaseka, zelenjava, kravji sir, domač pršut, tatarski biftek … Na mizo smo dobili malo postržjačo z ocvirki, ki ji pravijo prleška pica, in z njo podprli domač mladi sir z bučnim oljem ter taisti sir s sladko papriko, oboje opremljeno s sirovim čipsom.
Vzeli smo še manjšo, degustacijsko različico narezka z mesom iz tunke, klobaso, ocvirki in zaseko ter svežo redkvijo, papriko in čebulo. Za piko na i sta v kozarcih brbotali Kupljenovi penini – ena iz renskega rizlinga, rožnata sestra pa iz modrega pinota. Sveža kapljica za topel, še ne vroč pomladanski dan.
V Taverni kruh pečejo sami, v glavni vlogi sta bila bogat in topel ajdov ter polnozrnati, ki sta skupaj pomagala pri juhah. Hvalijo gobovo, mi pa smo se tokrat ustavili pri dišeči čemaževi in eni najboljših govejih “žüp” na slovenskih terenih. Juhe so po nekaj čez tri evre, dobrih 20 pa stane Loona 2018, eden najzanimivejših sauvignonov na našem trgu.
Konkretno vino, sicer najljubša kapljica šefa gostilne Dina Kruhoberca, je imelo priložnost sodelovati pri toplih predjedeh. Pomalicali smo vinogradniške polže s tržaško omako, ki so bili izvrstni. Morda bi morali pokusiti še žabe, a smo se tokrat odločili za ajdove žgance, saj je Taverna ena redkih gostiln v Sloveniji, kjer jih še kuhajo. So bogato obdani tako s smetano kot z ocvirki, treba se je izpogajati za najmanjšo mogočo porcijo, drugače boste težko nadaljevali, nadaljevati pa se vsekakor izplača.
Zdi se, da je Taverna v času zaklepanja države ponudbo malce oklestila, manj je recimo prestižnih morskih prebivalcev in morda to niti ni slabo. Taverna je gostilna brez nepotrebne baročne navlake in brez predavanj o domačem, lokalnem, avtorskem in bog ve kakšnem še kuhanju. Lokalno in sezonsko je tukaj samoumevno, ob tem pa je tudi poceni, bogato in dobro.
Sirius 2017, eden najboljših in najpolnejših chardonnayjev v državi se je srečal s prvo glavno jedjo: krožnikom, na katerem so kraljevali jagenjčkove zarebrnice in kos prleškega zrezka, kot pravijo svinjskemu fileju, polnjenemu z ajdovo kašo. Oziroma s kombinacijo jagenjčkove zarebrnice in prleškega zrezka, ki ga polnijo s kašo (13 evrov).
Priloge so minimalne, malo šampinjonov, malo opečenega paradižnika in marjetice za spomladanski vtis, da meso zasije v polnem sijaju. In skoraj bi pomislili, da se bolje ne da jesti, pa smo dobili še jelenov steak. Najdražja jed v gostilni (22 evrov) je gigantski kos mesa, natančno pečen in neobičajno mehak, pospremijo ga z gratiniranim krompirjem, mi pa smo mu, jasno, dodali še kozarec Kupljenovega merlota Skywalker.
Pa sladice? V Taverni so ponosni na svoje prleške jedi, kar pomeni, da gibanica ni bogata prekmurska, temveč skutna prleška, nedvomno pa se splača pokusiti tudi druge posebnosti, kot sta ajdova pogača in domača kvasenica. Ne nazadnje pa ni nič slabša izbira klasičen jabolčni zavitek, ki mu dodajo vaniljev sladoled z bučnim oljem. Pomalicali smo ga v sekundi.
Povzetek
Taverna je znana prleška gostilna, jeruzalemska uspešnica, ki sicer zadovoljuje različne, tudi zelo klasične okuse, a se trudi predvsem s prleško kuhinjo in občasno prestižnejšimi sestavinami. Če boste šli tja na prleški sendvič, raje pokusite postržjačo, hladne mesnine, polže, divjačino in gibanico.
Vinska karta obsega vse, kar pridelujejo v kleti Kupljen. Njihov najvišji rang vin je že davno ujel najboljše mojstre v drugih pokrajinah, naše omizje je bilo navdušeno predvsem nad njegovimi belimi vini, čeprav se počasi in vztrajno prebija tudi z modrim pinotom in merlotom. Na kozarec je mogoče dobiti tudi cenejša vina na kozarec, za razsipneže pa imajo pripravljeno francosko rezervo.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 5/5
Gostišče Taverna
Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci
Telefon: 02 719 41 28