Trojane, rojstno hišo krofov, smo obiskali pred nekaj meseci ob koncu protikoronskih ukrepov. Niso se izkazali, a razumeli smo, da bo bolje, ko se vsi ukrepi končajo. Prejšnji teden smo prišli spet, bilo je veliko boljše, zelo navdušeni pa nismo bili.
Trojane so ena največjih slovenskih gostiln. Prava hranilnica, bi lahko rekli, v kateri niti ni prave kontrole nad množico obiskovalcev. Vseeno je, kdo se bo kje usedel, vseeno je, kje prodajajo samo krofe in kje dobite še juho ali pečenko. Vse skupaj je še bolj kaotično, ker so zaprli staro hišo, ki je verjetno motila (dvosmerni!!!) promet čez dvorišče. A takšna, očitno kontrolirana zmeda, podprta z najbolj znanimi ali kar najboljšimi krofi v Sloveniji, prinaša tudi velik dobiček. Prebrali smo, da so spretni lastniki te velike gostilne na meji med unionsko in laško Slovenijo lani zaslužili kakšen milijon pa še 700.000 evrov zraven.
Kot rečeno, na Trojanah smo jedli pred nekaj meseci in lahko bi rekli, da tako slabo kot takrat nismo jedli niti v Stari Ljubljani, kjer je sicer kopica lokalov, ki si komaj zaslužijo to ime. Imeli so zgolj rdeče in belo vino, tako nas je obvestil natakar, na skrajšanem jedilnem listu pa le nekaj nujnih jedi. Na srečo je bilo tisto soboto, ko se je dež spreminjal v sneg in sneg v dež, zelo drugače. Na Trojanah so spet imeli klasičen jedilni list pa tudi osiromašen približek vinske karte.
Je pa treba reči, da je hitro videti, kje lastniki kujejo svoje neverjetne dobičke. V naši jedilnici je bilo tako hladno, da so gostje jedli v bundah, natakarji pa so nosili jope iz flisa. Kriza energentov ali zbiranje dobička za naslednje bilančno obdobje? Kdo bi vedel. Ob tem je treba reči, da dražjih sestavin ne poznajo ali enostavno nočejo imeti. Teletina in govedina sta dostopni zgolj v obari oziroma golažu oziroma kot kuhano meso iz juhe. In če jih zmanjka pri biftekih ali telečjih medaljonih, so pogumnejši pri bolj mednarodni kuhinji. Zlahka dobite pice, čevapčiče, pleskavice pa tudi ražnjiče in kalamare v treh pojavnih oblikah.
Začeli smo s hladnimi predjedmi, natančneje s prekajeno šunko, ki so jo obogatili z narezanim jajcem in smetanovim hrenom. Solidno in podprto s kruhom, ki je bil nekaj ur nazaj gotovo bolj mehak. Za hladno predjed ponujajo še pršut, več izbire je pri toplih predjedeh, kamor ob mnogo testeninah (od 10 do 14 evrov) in picah (od 8 do 11 evrov) štejejo predvsem enolončnice in juhe, ki so bile običajno najboljši del njihove ponudbe. Zelenjavne, ki je bila nekoč med bolj zanimivimi, ni več med ponujenimi, smo pa pokusili solidno telečjo obaro z žličniki in brez žgancev, ki bi utegnili biti pretežki, ter dobro govejo juho.
Mesnine oziroma glavne jedi radi kombinirajo v menije z juho, prilogami in sladico. Najcenejša verzija, 14 evrov, gre s svinjskim zrezkom po dunajsko. A ideja je bila drugačna in naš kvartet se je raje lotil treh kosov mehke, ne preveč začinjene kuhane govedine s praženim krompirjem, kuhanim korenjem in hrenom (10 evrov), zraven pa smo zmazali še orjaško fižolovo solato.
Na Trojanah imajo v tem času tudi koline, recimo izvrstno krvavico za devet evrov, ki jo obdajo s kislim zeljem z ocvirki ter praženim krompirjem. Povsem korektni so bili ocvrti lignji in ocvrti sir, govorimo o generičnih jedeh, ki sta z leti postali del tradicije moderne slovenske kulinarike. Opremijo ju s pomfritom in tatarsko omako.
Kaj pa slaščice? Krofi (1,60 evra) so bili, kot smo navajeni, veliki, sladki, z veliko marelične marmelade. Trojanski, kakršnih drugje ne morete dobiti in jih je treba vsake toliko spet poskusiti. A gostišče, ki je z leti postalo resna slaščičarna, ponuja ob krofih še marsikaj. Zraven povprečne kave lahko dobite ob klasičnih in čokoladnih krofih še gigantske kremšnite in vrsto različnih tort, pa še kak štrudelj se najde. A naše izkušnje so, še posebej je razočarala rezina Trojane z orehi, da je najbolje vzeti ravno krofe. Mimogrede, za šest krofov dobite sedmega brezplačno.
Povzetek
Gostilna, ki je postala največji tovrstni posel pri nas. Ponujajo vse, kar si zaželite (juhe, enolončnice, italijanske, srbske in celo morske specialitete), le pri razkošnejših sestavinah, kot so boljši kosi mesa, se držijo nazaj.
Vinska ponudba je zapisana v zadnjem delu jedilnega lista in ne ponuja pretresljivejših etiket. Ob janževcu, konjičanu, haložanu in cvičku je edino omembe vredno vino Kristančičev kabernet. In podobno je s pivom – imajo Union in Laško.
Ocena: 3/5
Cena: €€
Ambient: 2/5
Vinska ponudba: 2/5
Gostinsko podjetje Trojane
Trojane 11, 1222 Trojane
Telefon: 01 72 33 600