Majda v Ospu je ena tistih legendarnih gostiln, ki smo jih obiskovali v času, ko so v Ljubljani vladali Pen klub, Brinje, Vitez in še nekateri. Zdaj so v prenovljeni Majdi odprli enega najlepših malih hotelov v Sloveniji z zanimivo restavracijo.
Gostilna v eni najstarejših slovenskih vasi zdaj nosi ime Villa Majda in je natančno ter lično, skoraj preveč očitno prenovljena istrska hiša s šestimi velikimi sobami in bazenom na dvorišču. Malo je tako urejenih hotelov pri nas in le upati je, da ne gre za hišo, ki so jo lastniki postavili bolj zase kot za goste. Da se jim ne bi pripetilo to, kar se je zgodilo kakšni graščini v Brdih. Kakor koli, tako hotel kot gostilno vodijo in celo posedujejo isti ljudje, ki imajo v samem centru Kopra edino kolikor toliko normalno restavracijo Capra in menda eno boljših picerij na Obali s šaljivim imenom Caprizza.
V podobnem prenovljenem istrskem slogu, kot so urejene sobe, so oblikovani tudi spodnji prostori z jedilnico in vinoteko, kjer smo se najprej malce okrepčali. V vinskih prostorih je veliko steklenic predvsem istrskih vinarjev in serija najbolj prestižnih imen sveta, ki pa so jih popili gostje pred nami. Na žalost so za širšo javnost na voljo le istrska vina, pa še ta niso zapisana v vinsko karto. Kar je nerodno za pivce, saj ne vedo, kaj lahko dobijo oziroma koliko vino stane, po drugi pa neumno za lastnike, ki zato prodajo manj vina. “Vse imam v glavi,” je bil prepričan prijazni natakar in povedal, da so vina v Villi Majda predvsem lokalna. Rodica, Zaro, Korenika & Moškon, Polič, Vinakoper, Butul, Klabjan, Steras …
Za začetek nam je natočil osvežilno Klenartovo penino, ob kruhu in fokači so narezali nekaj vratovine, jo podprli z vloženo cvetačo in portulakom ali, če hočete, tolščakom. Naš kvartet, ki se je počasi sestavljal v ekipo, si je dal v vinoteki postreči tudi pozdravčke iz kuhinje: simpatične krompirjeve krokete s tartufi, tortico z rezanci iz surovih lignjev ter izjemno rikoto z oljčnim oljem in drobnjakom. V vinoteki bi s takšno ponudbo lahko preživeli cel večer in še kaj spili, a načrt je bil drugačen.
Preselili smo se v jedilnico z velikim vročim kaminom, ki je skrbel, da mrzla burja, ki je brila okoli hiše tisti večer, ni motila sedemhodnega vrtiljaka.
Naj že takoj povemo, da smo v Villi Majda tokrat veliko in predvsem dobro jedli. Jedi so le redko zapletene, hkrati pa so, razen pri glavni jedi, sestavine premišljene in bližje razkošju kot kakšni revni kuhinji. Kar je prav, konec koncev je treba za meni sedmih jedi s pripadajočimi pozdravi in slovesi odšteti 80 evrov. Mimogrede, ponujajo tudi vinsko spremljavo, ki smo jo preskočili in se po svoje podali v istrsko vinsko avanturo.
Začeli smo s svežo malvazijo iz kleti Rodica in se začeli srečevati z jedmi, najprej z domiselnim in okusnim karpačem kapesante z rahlo zeliščno omako in peteršiljevim oljem. Osvežilno jed smo podpirali s kruhom in fokačo, podobno kot jelenov karpačo, ki so ga zvili v ruladice, polnjene z mladim sirom in šalotko, pokrili z bučkami in porisali s kremo sira. Zanimiva ideja za še eno miniaturno jed.
Sledila je malvazija Selekcija iz kleti Rodica, že kar konkretno vino, ki se je družilo z nami do glavne jedi. Do takrat pa sta se nam pridružila bogata škampova juha, ki so jo nalili na istrsko nadevo iz parmezana in jajc ter gambere, in ožgan ohrovt, polnjen s krompirjem in jajcem, ki so ga oblili z gobovo kremo in nanj nastrgali črni tartuf.
Črni tartuf je sodeloval tudi pri rezancih, ki jih izdelujejo sami in so bili v kombinaciji s sirom ena bolj nasitnih jedi. Podobno kot drugod po Istri belih tartufov (še) niso imeli, je pa veliko vprašanje, za koliko bi dva hoda z vključenimi belimi tartufi jedilnik podražila.
Prepričani smo bili, da bomo lahko pri Majdi pili Klabjanov merlot, pa se je izkazalo, da ga nimajo in da menijo, da bo tudi Klenartov zadovoljil mešano primorsko-štajersko-ljubljansko ekipo. Recimo, da smo bili kar zadovoljni s ponujenim, in splošno mnenje je bilo, da bi veljalo celo v Istri več pozornosti posvečati merlotu kot refošku. Bi pa to vino raje povezali z divjačino kot z za nekatere celo preveč mehkimi boškarinovimi ličnicami, ki jim dodajo omako demi glace, pire cvetače in drobljenec rjavega masla.
Tudi pri sladicah je sledila filozofija zmerne avtorske kuhinje. Najprej s sorbetom iz jogurta, beljakove pene in limete, ki nas je osvežil in pripravil na sladico v dveh delih. Prvi je bil zanimiv sladoled iz črnih oliv z drobljencem in belo čokolado, še nepozabnejša je bila baba, sočen biskvitek s slaščičarsko kremo in limono. Namesto primorskih sladkih vin so natočili porto, za prave moške in ženske pa dišečo viljamovko Zima in neprizanesljivo travarico s Korčule.
Povzetek
Moderna istrska kuhinja, ki uporablja večino lokalnih sestavin in jih pametno uporablja kot podlago za enostavne avtorske rešitve. Blestijo pri predjedeh, solidne so sladice, pri glavni jedi pa smo enostavno pričakovali kaj bolj konkretnega.
Vinska ponudba je enostavna, zastopana je večina najboljših vinarjev v naši Istri. Je pa velika škoda, da nimajo spisane vinske karte in vsaj kakšne polne steklenice iz serije trofej na policah vinoteke.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 5/5
Villa Majda
Osp 88, 6275 Črni Kal
Telefon: 031 000 350