Restavracija, gostilna oziroma gostišče na Vranskem ob koncih tedna poka po šivih. V nedeljo smo se tudi mi postavili v vrsto in preverili, zakaj.
Nekaj mora biti v krajih, ki delijo Kranjsko in Štajersko. Kako drugače razložiti, da imajo Vransko in Trojane velikanski, vedno polno nabiti gostilni, v teh krajih je tudi legendarna “šoferska mamica” in vsaj ena zelo priljubljena picerija. Toda ostanimo pri Grofu. Parkirišče je velikansko, za vsaj dvesto vozil, a ob nedeljah težko najdete prosto mesto. Natakarji v eni izmeni ob nedeljah prehodijo okoli 20 kilometrov, samo spodnja jedilnica namreč sprejme 550 gostov hkrati, pa je na našo nedeljo zgodaj popoldne ves čas v vrsti čakalo po 20 ali 30 ljudi. Vodja osebja je vsakega posebej vpisal v zvezek, tudi nas, se opravičil in povedal, da bo miza na voljo čez 15 minut. In dejansko so vsi v vrsti (škoda, da v tem času ne ponudijo aperitiva) hitro dobili svoje kosilo. Tudi mi.
Če imajo na Trojanah največje, najbolj marmeladne in najbolj mastne krofe, imajo pri Grofu, ki je, mimogrede, veliko lepše urejen, vse razen krofov. Dobesedno vse drugo. Najširši meni skoraj vseh jedi tega sveta je na voljo, imajo pa tudi hotel, ki se je specializiral za kolesarje. Vsak pošten Slovenec kolesari, drži, a pri Grofu gredo še naprej. Če ste za avanturo, vas s helikopterjem in kolesi dvignejo v hribe, potem pa se kot pobesneli smukači spustite v dolino.
A vrnimo se k milo rečeno raznoliki hrani. Pri Grofu se ne omejujejo ne z letnimi časi, ne s količinami, ne z mednarodnimi mejami, ne kuharskimi stili. Potujejo po vsem svetu, lokalno ali avtohtono ni v njihovi naravi. Še najmanj širine pokažejo pri vinski karti, pa imajo celo v tej fazi kosila nekaj zanimivih steklenic. Tudi nekaj tujih. V vsakem primeru gre za gostilno, ki bi jo lahko primerjali s tovarno ali z nekakšno distopično menzo. Verjetno si gre predstavljati, da bodo nekoč vse cenejše restavracije doma in po svetu podobne Grofu. Ja. Prav smo zapisali, Grof je razmeroma, ne pa povsem, poceni gostilna, ki lahko ponudi skoraj vse jedi evropskega kulinaričnega prostora.
Imajo zajtrke, malice, velika in bogata nedeljska kosila po 19 ali 20 evrov, ponujajo, reci in piši, 28 pic, tudi bolsko, cynarjevo in histrio. Ponudijo lahko dve veganski jedi, imajo kakih 40 vrst testenin in rižot, na voljo je nekaj desetin solat pa še solatni bife s šestimi predpripravljenimi prelivi. Pri Grofu imajo nekaj enolončnic, kompletno balkansko ponudbo s čevapčiči, ražnjiči, pleskavicami in vešalicami, na desetine sladic, ki jih je mogoče pregledati tudi v posebnem slikovnem materialu, v prospektu, kot smo navajeni v drugorazrednih slaščičarnah na Obali in v Ljubljani. Imajo kar pet otroških menijev, spečejo vse, kar plava v bližnjih in daljnih rekah, in vse, kar najdejo v oceanih, tudi dalmatinski krožnik, s ponudbo na las podobno tisti v Červarju ali Poreču. V orjaški gostilni pečejo celo svoje piškote in jih prodajajo.
Če bi hoteli pokusiti vse, kar ponujajo, bi morali Grofa obiskati vsaj desetkrat, za kar nimamo ne volje ne časa. A smo na Vranskem v preteklosti že nekajkrat jedli, tokrat pa to tudi zapisali. Najprej smo se lotili njihovega klasičnega narezka, menda je bilo 150 gramov savinjskega želodca, pršuta in vratovine, na žalost brez sira, v spremstvu kumaric, feferonov, oliv in paradižnika.
Malce preveč industrijska kombinacija stane deset evrov. Spremstvo treh vrst kruha pa, zanimivo, kljub pregovorni gneči ni bilo sveže. Med hladnimi predjedmi imajo tudi vso slovensko klasično zgodbo, pršut, goveji in tunov karpačo, hobotnico v solati, sirčke, kot jim pravijo, paštete in za devet evrov tudi goveji jezik v solati.
A mi smo že hiteli k eni od štirih juh, ki jih ponujajo. Ne ravno velika porcija motne goveje juhe je bila obogatena z radodarnim odmerkom rezancev, korenja in govedine. Ni bila slaba, marsikdaj bi si v Ljubljani želeli česa podobnega za takšno ceno, malo pod štirimi evri.
Tudi testenine niso drage, obilne porcije stanejo od 10 do 14 evrov, recepti so slovensko klasični, naš izbor pa je bil enostavno slab. Peresnike z bučkami in pršutom (11 evrov) je prekrila zelenkasta omaka nedoločljivega, malce kislega in malce grenkega okusa, veliko boljša izbira je bil goveji file z žara za 22 evrov. Bil je ravno prav rožnat, dišeč in mehak, da ni potreboval prilog, kot so poprova omaka, jurčki in jajce, ki jih sicer ponujajo.
Ko govorimo o Grofu, je treba reči besedo ali dve o ocvrtih jedeh. Na svojem mestu je vse, od sira do dunajskega telečjega velikana. Naše omizje se je odločalo med nekaj vrstami perutnine (cel piščanec, pol piščanca, trije kosi, samo perutničke …) in izbralo verzijo z izkoščičenimi bedri. Boljše ne bi mogli izbrati, je pa vprašanje, ali jih tako mehkih in okusnih ne bi kje višje na Štajerskem dobili za manj kot 11 evrov.
Še sladice. Kot smo omenili, imajo pri Grofu vse razen krofov. Imajo preštevilne palačinke, torte, sladolede, pene in tri vrste hišnih tiramisujev, ki vam jih lahko zapakirajo tudi za domov. Na naših krožnikih se je našel orjaški trikotnik solidne, ne presladke jabolčne pite z vaniljevim sladoledom, ki je, podobno kot vsa kuha, ki smo jo pokusili, skoraj v celoti izpolnil svoje enostavno poslanstvo.
Povzetek
Grof bi bil lahko tipična domača gostilna, če ne bi bil pravzaprav zelo brezosebna tovarna hrane. Hrane, ki sicer na prvi pogled sodi na slovensko nedeljsko mizo, a hkrati Grof ponuja vse, kar si človek zamisli, med drugim žabje krake, bosanske pleskavice, solato honduras, tomahawk in patanegro.
Vinska ponudba ni tako široka kot ponudba hrane. Vseeno imajo nekaj svetlih točk, in čeprav se zdijo steklenice za odtenek predrage, so na svojem mestu Ferjanič, Medot, Batič, Valdhuber, Radgonska klet, Pavo in celo Matošević.
Ocena: 3/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Gostilna Grof
Čeplje 12, 3305 Vransko
Telefon: 0592 33785