Pri Devetaku že dolga leta kuhajo lokalno in tradicionalno hrano s kraškega in goriškega konca Italije. Pri ponudbi se jasno čutijo tudi slovenski elementi, imajo pa tudi eno najboljših vinskih kart v Furlaniji.
Gostišče Devetak na Vrhu sv. Mihaela na tržaškem Krasu z značilno lokalno kuhinjo, z eno najboljših vinskih kart v Furlaniji, z lastno pridelavo sestavin in s simpatično urejenimi hotelskimi sobami je ena najboljših slovenskih gostiln. Pravzaprav je zelo malo podobnih, verjetno La Subida v italijanskem delu Brd in morda Repovž v Šentjanžu. Poleg tega zapriseženi slovenski gostinci delujejo na zahtevnem italijanskem trgu, z gosti, ki so njihovo poudarjanje slovenskega in slovenskosti še pred nekaj leti razumeli tudi kot provociranje.
A Avguštin Devetak je bil trmast in glas o tem, da se na hribu nad Sovodnjami dobro jé, je prišel na ušesa tistim, ki odločajo o tem, kje so najboljše italijanske gostilne. Ja, Lokanda Devetak tudi uradno sodi med najboljše italijanske gostilne. Jasno, govorimo o klasičnih gostilnah, ne o bistrojih, restavracijah ali bifejih. Pa še nekaj, morda bi jih naši gostinci lahko začeli oponašati, bi šlo? Pri Devetaku smo kakšnih sedem ali osem jedi dobili za 50 evrov na osebo, za takšen denar pri nas na tej ravni ne bi dobili veliko. A pustimo primerjave in se raje lotimo hrane in seveda neverjetne vinske ponudbe.
Začeli smo z italijanskim penečim vinom, konec koncev smo bili pri njih doma. Naša žrtev je bila franciacorta SoloUva brez ekspedicijskega likerja, ki jo prideluje Giovanni Arcari. Suho vino iz Lombardije je sicer del široke ponudbe vin na kozarec. V njej je kar sedem penečih vin, tudi naš Medot, šampanjec dobite že za šest evrov na kozarec. Skupno gospodar na kozarec ponuja kar 45 vin, od tega jih je pol ducata posebej izbranih iz Slovenije.
Naše razširjeno omizje pa si je zaželelo lokalnih vin, iz Praprotna so prišle macerirana Škerkova bela zvrst Ograde 2018 in nasprotno, umirjen Kantejev chardonnay Bora 2009. In potem smo se lotili hrane, ki ji naokoli niti približno ni enake.
Na mizo so prispeli kruh in grisini, k zajčji pašteti, s katero so pozdravili iz kuhinje, pa še fokača z drožmi. Potem smo začeli s pršutom iz Saurisa, panceto, šunko, vratovino in domačo salamo, ne prevelikim, a konkretnim prikazom lokalne suhomesnate scene.
Predjed, ki je dobila posebno oznako gibanja slow food zaradi uporabe lokalnih, že skoraj pozabljenih elementov, je bila sosedova, na kamen mleta polenta s sirom formadi frant iz Aviana in pitino, furlansko ovčjo salamo.
V podobnih taktih je šelinka, mineštra, ki jo vsaka kraška gospodinja skuha malo drugače, pri Devetakih jo pripravljajo po receptu mame Helke. Juha je gosta, tudi zato, ker se v njej skriva polenta, sicer pa se pripravite na fižol, krompir, zeleno, oljčno olje …
Ravno zaradi takšnih jedi so Devetakovi na oni strani meje tako cenjeni in podobna tradicionalna jed, ki jo kot večino hodov pripravijo v manjši izvedbi, da ni prenasitna, so fuži z domačo klobaso in pikantnim Zidaričevim sirom jamarjem.
Na testenine gre lahko Škerljeva vitovska in morda Gravnerjeva rebula (aktualni letnik je po 72 evrov), je pa jasno, da se za glavne, bolj ali manj mesne jedi spodobi pogledati v Toskano. Brunello Villa Poggio Salvi iz davnega leta 1993 je bilo eno najboljših vin tistega večera. Dišeče in kljub letom živahno še vedno zmaguje in menda bo tako do leta 2030, do katerega ga je priporočljivo spiti. Jasno, mi smo ga že zdaj spili na dušek.
V kombinaciji s sočnim pečenim zajčkom z veliko koromača, lepo se je ujel tudi s prepelico s krompirjevim pirejem, čipsom in zelišči, pa tudi z medaljoni divjega prašička s polento, slivami in sladko omako grozdja in cimeta.
Gotovo najzanimivejša jed večera je izbor kuhanega mesa, hišni “bollito misto”: kosi kokoši, jezika, vratovine in različnih žolc, za prilogo pa marelična, hrenova, čemaževa in gorčična omaka ter čista goveja juha. Neprekosljivo, je pa res, da nismo bili povsem presenečeni, saj podobno, čeprav samo svinjino, kuhajo v tržaškem Buffetu da Pepi.
Pa sladice? Te si zaslužijo poseben jedilni list. Lahko se odločite za degustacijo petih vrst italijanske čokolade iz Piemonta in Emilije – Romanje ali pa za zanimivo hladno čokoladno juho, najboljši tiramisu ali medeno zmrzlino s kavnimi zrni, pomarančno omako in kardamomom.
Pa še vetrce z likviricijo in domač orehov biskvit prinesejo za konec, ko je v kozarcih že sauternes. Na to se pije sauternes Château Rieussec letnika 1986 ali pa, če pri Devetaku tudi prespite, slivov in orehov liker ali močan tropinovec.
Povzetek
Ena najboljših tradicionalnih slovenskih gostiln, ki na italijanskem Krasu ponuja strogo lokalne in tradicionalne recepte. Hladne mesnine, klobase, divjačina, svinjina, bogate mineštre in testenine ter domača in okoliška zelenjava sestavljajo pisan in bogat, pa nikakor ne predrag jedilni list. Šest jedi s pozdravi stane 50 evrov. Testenine, recimo, so po 12 evrov.
Orjaške vinske karte ne gre povzemati. Na voljo je 45 vin na kozarec, pa več slovenskih vin kot v večini slovenskih gostiln in celo več štajerskih vin kot v večini štajerskih gostiln. Imajo praktično vse zamejske slovenske vinarje, nekaj sto penečih vin, 60 ali 70 šampanjcev ter vse najboljše italijanske in svetovne etikete. Cene vin so ugodne.
Ocena: 5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 5/5
Ambient: 4/5
Lokanda Devetak 1870
San Michele del Carso (Vrh sv. Mihaela), Via Brežiči 22, 34070 Savogna d’Isonzo (Sovodnje ob Soči), Italija
Telefon: +39 0481 882488