Pred kratkim smo naročili kosilo iz Laškega, natančneje z gradu Tabor, kjer domuje restavracija Pavus, in vedeli smo, da ne bomo razočarani.
Vse naše ocene dostave najdete tukaj
Marko Pavčnik je eden od prvih slovenskih kuharjev, ki so se lotili kulinarične prenove in v svojih gostilnah začeli ponujati avtorske jedi. Na gradu v Laškem, kjer ima postojanko, ponujajo degustacijske menije, v njih pa svoje kreacije, ki temeljijo na prenovljeni lokalni kuhinji natančnih okusov in kakovostnih vsebin.
V času, ko je dostava hrane postala del našega vsakdanjika, je tudi Pavčnik tako kot mnogi drugi začel svoje jedi razvažati. Ob sobotah potegnejo tudi do Ljubljane in Maribora, a se morate z naročilom podvizati in ga opraviti že med tednom. Njihova kuhinja je zdaj morda manj ustvarjalna, naloga ekipe iz Laškega je predvsem ohraniti jedi kar najbolj sveže. Jasno, tudi okusne in v izvirni obliki.
Pri Pavusu so se naloge lotili pametno, lahko bi rekli kar logično. Jedilnik je razdeljen na serijo simpatičnih hladnih predjedi, s katerimi ni praktično nobenega dela, in glavne, ki jih je treba dokončati v domači pečici – na našo soboto so ponujali pečenko wellington s teletino ali lososom.
Gre torej za kombinacijo klasične dostave že dokončanih jedi in zahtevnejše z lastno udeležbo, ki je recimo blizu Repovžu ali Finku. In, tudi to je treba reči, mojster Pavčnik, ki svojega znanja ne obeša na veliki zvon kot nekateri naši kuharji zvenečih imen, je tudi tokrat pripravil izvrsten scenosled.
Če si tako kot mi naročite skorajda vse z jedilnika, vas bo to stalo kakšnih 40 evrov na osebo, za dostavo jih je treba primakniti še deset, ob tem pa smo si mi privoščili še steklenico prijetno pitnega in cenovno ugodnega Frešerjevega renskega rizlinga Marcus.
Pri predjedeh so se na našo soboto na laškem gradu odločili za suši, verjetno zato, ker so klasični zvitki hvaležna izbira za prevoz. Bili so čvrsti in okusni, vsaj na ravni tistih, ki jih ponujajo prebujajoče se azijske restavracije v Ljubljani.
A Pavus ima seveda povedati veliko več. Med kartonastimi škatlami (plastiki se kolikor toliko uspešno izogibajo) in posodami je bil recimo hlebec njihovega kruha z drožmi, ki se zlahka pomeri z vsemi novimi in še novejšimi pekarnami v našem glavnem mestu.
Kruh je veljalo povezati z dišečim maslom s fermentiranim ječmenom, nato pa prigrizniti izjemen rahlo popečen karpačo, ki so ga obogatili s parmezanovo kremo in pinjolami. Karpačo, ki si ga bomo gotovo še enkrat privoščili tudi tiste dni, ko nas bo zbudila svoboda. Nič manj nepozaben ni bil “creme brulee” iz piščančjih jeter, na katerega smo drobili krokant iz bučnic in ga mazali na že omenjen odličen kruh.
Za manj mesojede imajo medtem pripravljene zvitke jajčevcev s skuto, ki si jih potresete z zanimivimi zeliščnimi drobtinami. Vse naštete jedi se seveda prav dobro obnesejo posamezno, a gotovo je užitek popolnejši, če si jedec celo četo razvrsti na mizo in jo pomalica povezano.
Pri Pavusu, kolikor je to mogoče v danih razmerah, načrtujejo kompletno kosilo in da kakovost ne bi trpela, se bolj ali manj spretno izognejo juham, čorbam in toplim predjedem. Po seriji petih ali šestih hladnih predjedi zahtevajo odmor. Na vrsti je namreč pečenka wellington, ki zahteva kakšnih 20 minut peke v pečici.
Našega dne so pripravili telečjo in težko je reči, ali smo imeli srečo ali znanje, ampak naši družbi je dopeka uspela brezhibno in na mizi smo imeli orjaško porcijo v slastno testo oblečene ter natančno začinjene okusne telečje pečenke. V normalnih razmerah bi jo na kakšnem gostinskem vrtu jedlo pet lačnih oseb.
Mi smo bili, podloženi s hladnimi predjedmi, že presiti. Tako zelo, da je sladica za uro ali dve počakala v hladilniku. Izognili smo se tistim sladicam, ki so zahtevale dodatno pripravo, konec koncev nikoli ne veš, ali bo čokoladni sufle uspel ali ne, in si raje dali pripeljati sladico s pasijonko in meringami. Spet mojstrsko pripravljena jed, pri kateri so uspešno povezali kislost sadeža in sladkost pene.
Povzetek
Ena najbolj zanimivih slovenskih avtorskih kuhinj je na trenutne razmere odgovorila s sobotno dostavo po državi. Jedi so sicer enostavnejše kot na sami lokaciji, a se zdi, da v dosedanjih poskusih dostave bolje še nismo jedli. Uspešnica postaja oblečena pečenka wellington, ki jo je zadnje čase v svojo ponudbo uvrstilo več slovenskih mojstrov.
Pavus je eden redkih, ki dostavljajo tudi vina. Cene so nizke, vina obetajo, čeprav ponudba ni preširoka. Med favoriti so ob Frešerju še Medot, Roederer, Guerila, Sutor, Sanctum in Pra-vino.
Ocena 4,5/5
Cena: €€€
Pavus
Cesta na Svetino 23, 3270 Laško
Telefon: 03 62 00 723