Restavracija je prenehala z obratovanjem. Nov ljubljanski bistro Ane Roš je Jaz.
V poplavi bistrojev v Ljubljani je svojega, vsaj začasno, v Nazorjevi ulici v hotelu Slon odprla tudi najslavnejša slovenska kuharica, Ana Roš iz Hiše Franko. Naj najprej ugotovimo, da med vsemi bistroji, ki smo jih dobili zadnje čase v Ljubljani, ni niti enega, ki bi natančno utelesil pomen besede “bistro” in se lotil ponudbe, kakršno naj bi takšni lokali imeli. Pa je kar se da enostavno: bistroji so po naše okrepčevalnice, ki ponujajo nekomplicirano in poceni hrano. Niti v enem od bolj ali manj novih ljubljanskih bistrojev tega ne boste našli.
Med štirimi ali petimi, ki se dičijo z oznako bistro, najokusnejšo hrano kuhajo pri Ani in Slonu. Za mnoge pa je verjetno težava, da so cene ravno v Slonu najvišje. Za glavno jed, na primer, ponudijo dva koščka srne in za to zahtevajo 30 evrov. Za solidno solato spomladanskega zelenja z rezinama kruha in grižljajem sira boste odšteli 12 evrov. Porcija hladnega rostbifa gre za 25 evrov.
Povprečni slovenski gostje so že dolgo brez takšnega denarja, a je bil ob našem obisku lokal solidno napolnjen, v večjem delu s tujimi turisti. No, nekaj je treba reči, tako zgoraj naštete jedi kot vse druge, ki smo jih jedli ob nekaj naših obiskih Ane in Slona, so bile pripravljene dobro. Okusne, z zanimivimi idejami in povezavami. Simpatično likovno dodelane in kljub mnogo sestavinam brez napak, česar smo v Hiši Franko tako ali tako vajeni.
Gremo po vrsti: začeli smo s penečo Guerilino Castro (šest evrov in pol), čeprav bi na kozarec ob takšni hrani lahko stregli kakšno zanimivejše peneče vino, naše ali tuje. Za pet evrov smo dobili dve vrsti opevanega hišnega kruha in maslo s piransko soljo. Klasičen je bolj ugajal od njegovega prijatelja z bučnimi semeni.
Sledila je majhna porcija špagetov, natančneje špagetinov (12 evrov). V omako morda najboljših testenin v mestu gredo bob, mandlji, paradižnik in bezeg. Zraven smo spretno naročili tudi pomladno solatko, tudi za 12 evrov, in hvalili izjemne okuse z berivko povezanega boba, graha, jagod, špargljev, pinjol in mandljev. Rezini bagete in kozji sir so bili skoraj odveč.
Naslednja bolj ali manj začetna jed je tudi hladni rostbif, ki so ga nekoč radi pripravljali v Hiši Franko. V zadnjih letih ga tam ni več, videli smo, da je gostoval v Hiši Polonka, zdaj pa ga za velikih 25 evrov in za potrebe Slona opremijo z rdečim goriškim radičem, potresejo s pinjolami in okopajo v dimljeni jajčni omaki z arašidovim maslom.
Še vedno izvrstna jed, morda celo bogatejših okusov kot nekoč. Veliko manj je bilo sicer osvežilnega cevicheja z brancinom, melono, rdečo redkvico in zelišči (18 evrov).
Pri predjedeh smo si naročili kozarec dišečega sauvignona iz vipavske kleti Sutor (šest evrov), veliko manj pa nam je ugajal Radikonov RS 20 (devet evrov), zvrst merlota in pignola, ki naj bi pokrila malce presuh srnin file z naravno omako, okisano zeleno, pirejem zelene, hrenom in jabolki.
Majhna jed z veliko prilogami za 30 evrov je ena od rešitev pri glavnih jedeh, druga pa je lahko variacija parmigiane z jajčevcem v različnih teksturah, paradižnikom ter sirovo omako z borovim oljem. Sijajen recept in visoka cena (24 evrov).
Kaj pa sladice? Če le morete, si naročite skutno torto s tolminskim kravjim sirom (navdušeno ga je predlagalo tudi prijazno osebje), ki ga lepo zapečenega postrežejo na jagodah in rabarbari. Za 10 evrov. Nekaj cenejša, pa vseeno nepozabna je jogurtova panakota s češnjami.
Sladko vino pri Slonu je res sladko, ne polsladko, kot se nam rado zgodi – sladka, skoraj brez vsake kisline je Aurelia (zvrst istrskega, belega in rumenega muškata) iz kleti Uroša Rojaca, pol kozarčka za devet evrov. Kamor je šel bik, pa naj gre še štrik, smo si rekli in za konec naročili še žganico. Podobno kot v še nekaterih modernih lokalih natočijo viljamovko Berke z Goričkega, šilce stane osem evrov.
Povzetek
Eden najzanimivejših, gotovo pa tudi eden največkrat omenjenih lokalov v Ljubljani. Pred vami bodo izvrstne kreacije najboljše kuharice v naših krajih, brez presenetljivih sestavin, kot bi morda pričakovali. V glavnih vlogah so kruh, maslo, sezonska zelenjava in sadje, tolminski sir, divjačina in veliko zelišč. Za hrano, tri ne prevelike jedi in sladico pripravite kakšnih 80 evrov.
Vinska karta je vezana na naravna oziroma biodinamična vina, a si upamo trditi, da bi tako visoka kuhinja potrebovala malce širšo ponudbo, ob čeških vinih morda še kakšno naše, italijansko ali francosko, manj ekstremno vino.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Ana in Slon
Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
Rezervacij po telefonu ne sprejemajo.