V Kranju bo kar težko najti dovolj restavracij za razvajene evropske goste, ki se bodo želeli mastiti ob našem predsedovanju Evropi. Na srečo je blizu Brda gostilna Krištof.
V Predosljah je ena najbolj zanimivih gostiln v Sloveniji. Postojanka, v kateri so skozi leta kuhinjo natančno prilagajali trendom in seveda gostom. Predelovali so stare recepte, se srečali z ekstremno vegansko kuhinjo, le malo kasneje z ekstremnimi naravnimi vini, potem pa so v sicer avtorsko ponudbo vpeljali povsem enostavno sosedovo kranjsko klobaso. Vedno nekaj novega, bi lahko rekli.
Trenutno kot še nekatere druge gostilne pri nas, predvsem Repovž, Oštarija, Vovko in Majerija, poudarjajo lokalno, za odtenek avtorsko kuhinjo, ki izpostavlja kakovostne, a ne predrage domače sestavine, te pa po potrebi bogatijo s kakim prestižnejšim kosom mesa ali ribe. Pri lokalnih sestavinah še posebej radi omenijo vsakega proizvajalca.
Morda so pri Krištofu celo za odtenek bolj avtorski kot omenjena konkurenca, vsekakor pa ne tako agresivni in prevzetni (pa tudi znatno cenejši) kot nekateri, ki so jim pripeli Michelinove zvezdice. Na vinski karti nimajo ravno veliko tujcev, so pa na svojem mestu šampanjci, ki so odprti tudi na kozarec in, še vedno, čeprav manj glasno, je na svojem mestu tudi četa biodinamično pridelanih vin.
Sicer je jedi mogoče naročiti tudi posamezno, a namignejo, da se najbolj splača vzeti degustacijski meni štirih, petih ali šestih jedi, ki si ga je mogoče sestaviti po svojih željah. Glede na to, da ni treba naročiti istega menija za celo mizo, smo se odločili za pethodni meni (51 evrov na osebo) in vinsko spremljavo klasičnih slovenskih vin, ki jih predlagajo ob posameznih jedeh.
Še pred začetkom obeda smo za spodbujanje apetita pokusili rebulo Journey iz kleti Medot in bili prijetno presenečeni nad svežino, a konkretnostjo te briške kapljice. Bogato in pitno vino smo povezali s toplimi miškami, na katerih se je topila maščoba Krišljevega krškopoljca, podložene pa so bile s peteršiljevim pestom.
Svežino so prispevali redkvice in paradižnik ter Orešnikova skuta z drobnjakom z domačega vrta. Lahka predjed ali konkreten pozdravček, kakor hočete. Na mizi sta ves čas oljčni olji Dujc in Monte Rosso, hkrati pa tri vrste mehkih kruhovih bombic: bele krompirjeve, rdeče s peso in črne s sipinim črnilom.
Za pravi začetek je poskrbel karpačo rakovice, ki so ga pomladno opremili s šparglji, jagodami in pinjolami pa kremo avokada in redukcijo balzamičnega kisa z medom, za spremljavo pa priporočili požirek sveže malvazije Klenart.
Ob osvežilni rakovici pa so na drugi strani postregli že znan jelenov tatarski, oblečen v jelenov karpačo, ki ga spremljata brioš in parfe gosjih jeter, duhovito oblikovan v sladoledno lučko, za osvežitev pa še debele briške češnje. In ker je takšna predjed skoraj sladka, je izbira Erzetičevega polsuhega damskega roseja za spremljavo očitna.
Jedilnik se pri Krištofu zdaj menda menjuje še bolj pogosto kot običajno, ker želi karseda slediti svežim sezonskim sestavinam. Ob našem obisku je še bila aktualna rahlo pikantna čemaževa juha, v kateri je plaval velik raviol, polnjen s skuto, čemažem in rumenjakom, za vizualni učinek pa je poskrbel ognjen cvet kapucinke.
Rižota s treviškim radičem, peno gorgonzole in kapesantami je bila verjetno najbolj zapletena jed z menija, a je podprta z vse bolj popularnim suhim pikolitom iz kraške Ville Fabiani svojo nalogo razkošne tople predjedi opravila brez težav.
Na drugi strani je bil na krožniku file Vodomčeve postrvi, potresen s krompirjevimi ocvirki ter opremljen s fuži, šparglji, črnimi in rdečimi ikrami, vse to pa je povezala izjemna omaka špargljev in ribe, da o simpatičnem srečanju s Kristančičevim chardonnayem niti ne govorimo.
Pri glavni jedi so pri Krištofu od nekdaj konkretni, naj gre za čase, ko so zelo eksperimentirali, ali zdaj, ko se lotevajo bolj razumljive avtorske kuhinje, ki temelji na lokalnih sestavinah. Rožnatemu telečjemu fileju s pinjolami in svežimi tartufi, ki odišavijo tudi belo polento, pristavijo vrček vinske omake, ki si jo gost odmerja sam. Nasitna jed, ki so jo pospremili z Rubidom, rdečo zvrstjo iz vipavske kleti Tilia.
Na drugi strani se je rdeča zvrst Sixty iz koprske kleti srečala z jagenjčkovim filejem in spomladanskim grahom, mladim korenjem in krompirjem kifeljčarjem ter demi-glace omako z meto. Filozofija kuhinje, v kateri imajo sestavine prednost pred visoko kreativnostjo, se je nadaljevala tudi pri sladicah.
Brulee bele čokolade je z jagodičevjem, vaniljevim biskvitom, vaniljevo kremo in malinovim sorbetom tvoril izjemno pisan krožnik, ki so ga pospremili s požirkom Rotschildovega sauternesa Mouton Cadet. Muškat Mandud je bil na drugi strani spremljevalec prav posebnega mareličnega cmoka s pehtranom in mandlji, ki je plaval v izvrstni marelični mineštri, osvežil pa ga je sladoled kisle smetane.
Ni dvoma, pri Krištofu so v novo pokoronsko obdobje zakorakali s ponudbo, ki ji do popolnosti manjka res malo. Še posebej ker na koncu postrežejo zabavne male indijančke in čokoladne tartufe.
Povzetek
Lokalno, avtorsko in ne predrago, bi lahko pokomentirali, potem ko smo pokusili praktično vse jedi, razen tistih obilnejših (in še bolj domačih), ki jih imajo za enostavnejše in hitrejše postanke. Za kakšnih 50 evrov na osebo boste pokusili praktično vse, kar ponujajo.
Vinska karta se manj kot nekoč osredotoča na naravna vina, ponudba predvsem bolj svežih slovenskih belih vin pa je vse bolj zanimiva. Jasno, ob vseh naših mojstrih imajo na vinski karti tudi nekaj tuje kapljice in predvsem eno polno stran šampanjcev.
Ocena 4,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 3/5
Gostilna Krištof
Predoslje 22, 4000 Kranj
Telefon: 04 234 10 30