V Vipavski dolini je verjetno največ dobrih gostiln in restavracij v Sloveniji, široki ekipi se je uspešno pridružila še gostilna Krhne v Vipavi.
Že pred leti so nam pri Majeriji v Slapu povedali, da lahko gostilne v Vipavski dolini gostom poleti ponudijo več kot 90 odstotkov lokalnih sestavin. Glede sledljivosti je Majerija gotovo med najbolj temeljitimi pri nas. Po drugi strani se je dolina proslavila tudi z Gostilno pri Lojzetu na Zemonu, za mnoge najboljšo v Sloveniji. Ob nekaterih zdaj že tradicionalnih gostilnah sta se v zadnjem času v Vipavi pojavili vinoteka Faladur, ki se je preselila iz Ajdovščine, ter gostilna Krhne z novimi najemniki in z zanimivim konceptom, ki bi ga lahko razumeli kot kombinacijo omenjenih treh.
Središče Vipave prenavljajo, zainteresirani pravijo, da prepočasi, še najbolj tesno je ravno pred vhodom v gostilno Krhne, ki pa ima na srečo ob moderno urejenih jedilnicah in simpatičnem šanku zadaj tudi vrt oziroma dvorišče, ki ga razkopavanje Glavnega trga v Vipavi ne moti. Poleti je vrt brez dvoma del presežka lokala, pozimi pa se bomo morali zabavati v notranjosti. Kar seveda pomeni, da se bomo vrnili. In to ne v nedeljo, ampak v petek ali soboto, ko bo zaradi našega delovnika pokušanje vipavskih vinskih biserov še bolj poučno in zabavno.
Naj kar takoj povemo, da smo bili ob ponudbi hrane in še posebej vina prijetno presenečeni. Gostilna Krhne je dihala kot dobro naoljena turistična kmetija, kot bi recimo v staro mestece pripeljali del Firbasa, Sinjega vrha ali Robidišča.
In na tak način se je tudi začelo. S sirovimi “grizikami”, obogatenimi z vrtnicami z Božičeve kmetije, ki so jih pospremili s penino Bullarum, ki jo je pridelal drug Božič, s kmetije na Planini. Možnosti je bilo še nekaj, imajo tudi tri ali štiri šampanjce, posebno, suho izdajo penečega zelena iz največje vipavske kleti in Jamškovo penino.
Nismo še spili do konca, ko so nam že prinesli avtohtono poljšakico, belo sorto, ki jo v teh krajih goji le še peščica vinarjev, v našem primeru vinska klet Grof. Prijetno vino se je spoprijelo z več kot zanimivo desko pršutov: goveji, ki ga pridelujejo pri Hudičevcu, vipavski svinjski, ovčji in celo oslov.
Različne okuse so podprli z okoliškim ovčjim in kozjim sirom, ki so mu dodali hišne kisle in oljnate vložnine, kot so cvetovi čemaža, stebla česnovih cvetov, nedozorele breskve v olju s tartufi, mlade čebulice v balzamičnem kisu in čebula v temnem pivu ajdovske pivovarne Castra, pa še vložen česen in pisan kruh. Za posladek so dodali še tri vrste zorene gavde (32, 24 in 18 mesecev) z mostardo fige ter kutine in marmelado iz vrtnic. Krožnik, kakršnega pri nas le redko srečamo, kar je seveda škoda.
Brez ugovorov smo sprejeli tudi Podveršičev briški tokaj Nekaj in magnum lokalnega Jamškovega modrega pinota. Izvrstno kapljico smo poskušali prihraniti do bolj mesnih jedi, a je sodelovala že pri juhah. Gobova je izključno iz jurčkov, gosta in kremna ter bogata s kosi jurčkov, goveja iz ličnic je bila medtem povsem bistra, samo z drobnimi rezanci, pravega okusa, a brez korenja in mesa, kot smo zadnje čase vajeni predvsem na severu države.
Med testeninami je tisto popoldne blestel medved. Lahko bi dobili testenine karbonara, zelenjavne ali s tartufi, a smo imeli prav, ko smo se odločili za eno najbolj kontroverznih jedi pri nas, za njoke z medvedom, ki so resnici na ljubo po okusu le malce oddaljeni od njokov z jelenom, pa tudi meso je le nekaj mehkejše. Za tiste, ki pri predjedeh prisegajo na gobe, so bližje lisičke, ki jih na hitro popražijo in pokrijejo s Cigojevim lardom. Dvojec, ki ga je težko premagati.
V gostilni, kakršna je Krhne, smo pravzaprav pričakovali, da bodo glavne jedi krepke, mesne. In to se je tudi zgodilo, ob ličnicah in telečji zarebrnici so imeli tudi vratovino krškopoljca iz Sevnice in taljato govedine iz Slapa, ki so ju postregli v družbi sijajnega domačega pindžurja, pečenega krompirja in množice zelenjave.
Vse je iz Slapa, pindžur in bučke so moji, se je pohvalil gospodar, ki ves čas poudarja svoj sommelierski pedigre in skoraj ekstremno sledljivost elementov, kamor seveda sodi tudi spremljava rdeče zvrsti Puotok rdeče iz kleti Deple, kombinacije merlota in cabernet franca, ki je logična spremljava za takšni mesnini. Pa tudi sosedovo oljčno olje Pilat, pikantna zvrst s prevladujočo belico.
Morda se vam zdi, da bi morali do zdaj imeti že dovolj. Tudi nam se je tako zdelo. Vino je pri sladici zamenjal ne presladek bezgov sok, ki je spremljal pašta kremo, lokalno kremno rezino, ki ima manj testa kot gorenjska ali zagrebška. Opremili so jo s čokoladnimi opilki, borovnicami in malinami. Omenili so tudi dve čokoladni sladici s pršutom, a smo se raje odločili za vinogradniške breskve z jogurtovo strjenko z vaniljo.
Povzetek
Gostilna v Vipavi, ki se posveča le rahlo prenovljeni lokalni kuhinji sledljivih vsebin. Pozno poletje in jesen sta čas mnogih vrst zelenjave in sadja. Na mestu so tudi suhe mesnine, domači siri, gobe, testenine in seveda bogate glavne mesne jedi. Cenik je skoraj premalo nazoren: hladne predjedi so po 12 evrov, tople med 10 in 18, glavne med 14 in 20 evrov.
Vinska ponudba je široka, čeprav razen šampanjcev strežejo praktično samo domača vipavska vina. Le del vin je cenovno opredeljen na različnih zapisih po stenah in v dobro gostilne upamo, da se bodo cene preselile na natančnejšo vinsko karto. Konec koncev vina pri Krhnetu niso draga.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Gostilna Krhne
Glavni trg 5, 5271 Vipava
Telefon: 051 247 035