Zbrali smo vtise naših neštetih obiskov restavracij in gostiln po Sloveniji ter iz njih izluščili deset tistih, ki so po našem mnenju trenutno na samem vrhu.
Odkar ekipa spletnega mesta Miha First ocenjuje gostilne in restavracije, se je v naših krajih marsikaj spremenilo. V zadnjem času so nekateri, ki so prisegali na moderno avtorsko kuhinjo in s tem celo malce pretiravali, začeli verjeti v enostavno domačo hrano in, jasno, nekateri, ki so pred tem verjeli v tradicionalno slovensko hrano, postajajo modernejši.
Kakor koli, našo ekipo celo bolj kot vsak dan novi recepti in dvomljive ocene dobro plačanih mednarodnih strokovnjakov zanimajo prijazni lokali z uigranimi natakarji in širokimi, ne predragimi vinskimi kartami. Zanimajo nas urejeni lokali, kjer kuhajo okusne jedi v čistih kuhinjah. Ob osnovnih zapisih smo poskušali izpostaviti aktualne cene, te so se v zadnjih letih najbolj spreminjale.
Gostilna pri Lojzetu, Dvorec Zemono
Avtorska kuhinja, včasih celo kuhinja spektakla, ki se ne zadovolji zgolj s šokiranjem gostov, ampak ponuja samosvoje recepte in največkrat bogate sestavine. Jedi so zelo povezane z lokalno vipavsko in primorsko tradicijo ter letnimi časi, nekatere ostajajo na jedilnem listu desetletje in več, druge le kakšno sezono. Ko govorimo o gostilni, seveda ne moremo mimo slikovitega romantičnega dvorca sredi Vipavske doline s sijajnim sončnim razgledom na okoliške hribe ali prijazno zimsko idilo v sobanah nekdanjega lovskega dvorca. Ob tem ne gre pozabiti niti na skoraj popolno vinsko karto, kjer med šampanjci kraljujejo prestižne steklenice Kruga in poleg vseh ne predragih domačih in lokalnih kapljic tudi najdražja vina na svetu. Tomi Kavčič ima svoj džin, svoj božični kolač in svojo penino, hrano pa na najlepšem gričku nad Vipavsko dolino strežejo v degustacijskih menijih, ki stanejo od 70 do 125 evrov na osebo brez pijače.
Gostilna Repovž, Šentjanž
Družinska gostilna, ki postaja zastavonoša nekoč hudo podcenjene, danes pa vrhunske dolenjske kulinarike. Sestavine so lokalne, s ponosom poudarjajo sestavine, ki so pridelane na kmetiji, in ne skrivajo še tako majhnih dobaviteljev. Recepti so pogosto zelo tradicionalni in hkrati povsem prenovljeni. Imajo izvrstno serijo, kar množico predjedi in celo avtorske zajtrke (če prespite), da o vinski karti, ki ob najboljših tujih vinih poudarja predvsem mlade dolenjske vinarje, niti ne govorimo. Najcenejši meni je 55 evrov, za 110 evrov dobite kakšnih 15 hodov.
Restavracija Cubo, Ljubljana
Počasi se je Cubo prebil med najboljše, malo z razvijanjem receptov za bogate in prestižne jedi, malo s preoblikovanjem notranjega in zunanjega dela restavracije. Lokal, kamor pripeljete pokazat nov avto, bazira na bolj ali manj mediteranskih vplivih (testenine, rižote in solate). In čeprav ne gre za visoko avtorsko kuhinjo, so jedi iz vrhunskih sestavin tehnično brezhibne. V zadnjem času so prenovili tudi vinsko karto, ki je gotovo med desetimi najboljšimi pri nas. Cubo ni nujno poceni. Menijev nimajo, posamezne jedi so od 20 do 45 evrov.
Ošterija Debeluh, Brežice
O kvalitetah kuharja Jureta Tomića se nikoli ni dvomilo, v zadnjem času pa je veliko energije vložil tudi v prenovo notranjosti, ki je zdaj bolj povezana z njegovim avtorskim pristopom h kuhanju. Tortica z govejim tartarjem, gosjimi jetri in prepeličjim jajcem, pašta z mladim kozjim sirom, bučnim oljem in bučnimi cvetovi … Debeluh ima zelo podoben princip kot najboljše restavracije v Furlaniji, tudi izvrstno vinsko karto z dolenjskimi in primorskimi vini, šampanjci in drugimi najdražjimi vini na svetu. Pripravite kakšnih 120 evrov na osebo.
Hiša Franko, Kobarid
Ana Roš je ena najboljših ustvarjalnih kuharic na svetu, ki vsaj v Hiši Franko še vedno razvija brezkompromisno avtorsko in lokalno kuhinjo. Okoliškim gozdovom in travnikom občasno priključi Jadransko morje in za meni kakšnih 15 kreacij menda računa 325 evrov. Pri Franku imajo tudi obsežno, zanimivo in razmeroma drago slovensko in evropsko vinsko karto, ki še vedno bolj kot na konvencionalna prisega na oranžna ali naravna vina. Na svojem mestu sta tudi pivovarni Feo in Reservoir Dogs, pa tudi enostavne sobe za kakšnih 250 evrov na noč.
Restavracija Pavus, Laško
V zadnjih petih letih se je med najboljšimi ustalilo tudi ime Marka Pavčnika, ki kuha na gradu Tabor nad Laškim. Njegove jedi so prepoznavne, umirjen avtorski pristop pa ne zabriše osnovnih sestavin (postrv, divjačina, jagenjček). Mimogrede, pet jedi vam pripravijo za 69 evrov, deset, ki jih komaj zmorete, pa za 119 evrov. Vinska karta morda ni tako obsežna kot pri današnji konkurenci, je pa na svojem mestu vse, kar hočete vedeti o šampanjcih, Bordeauxu, Burgundiji in Toskani, in veliko vin iz bližnje okolice Celja, s hribčkov nad Konjicami in Bistrico.
Restavracija Dam, Nova Gorica
Predvsem ribja restavracija v Novi Gorici razvija kuhinjo bogatih sestavin, ki le redko udari z avtorskimi prijemi. Ostrige, jadranske ribe, raki, školjke, tartufi … Jedi najraje postrežejo v menijih, cenejši je 90 evrov, a je priporočljivo vzeti daljšega z ducatom jedi za 135 evrov. Vinska karta že nekaj časa ponuja vina, ki lepše kot oranžna objamejo duha vodnega sveta. Na svojem mestu so vsi najboljši primorski vinarji, nekaj je tujine na čelu z najboljšimi šampanjci, ki se seveda najbolj podajo k tako specifični hrani.
Gostilna Danilo, Reteče pri Škofji Loki
Gorenjski veterani se v družinskem krogu poskušajo boriti s konkurenco, ki v tem delu Slovenije pritiska predvsem v turističnih centrih. V kuhinji zmernih avtorskih prijemov imajo nekaj zimzelenih kreacij, ki jih nikakor ne gre spregledati: mešta, govedina v solati, tortelini s postrvjo … Meni devetih jedi je zmernih 70 evrov. A ne gre pozabiti, večina pravih jedcev pride v Reteče tudi zaradi vinske ponudbe, lahko bi rekli, da imajo v kleteh, tudi zato, ker so veliki prodajalci pijač, najpopolnejšo ponudbo pri nas.
Grič, Šentjošt
Gostišče nad Horjulom ponuja degustacijska menija (110 ali 150 evrov na osebo) z izrazito avtorskimi jedmi. Sestavine so lokalne, le redko gredo do Jadranskega morja, ostajajo na domači kmetiji, v gozdovih in pri okoliških pridelovalcih. Luka Košir ob svoji osnovni ekološki dejavnosti, proizvodnji hrane, fermentiranju in kuhanju, ponuja še učenje kuhanja, ogled kmetije in lov na tartufe … Vinska karta v osnovi poudarja naravna vina, je pa dovolj široka tudi za konvencionalne pivce. Imajo tudi pivo, sokove in razne napitke, seveda tudi žganje.
Čompa, Ljubljana
Čompa je v času krize gostinstva in množičnega tudi kulinaričnega turizma postala in ostala ena najpopularnejših destinacij v Ljubljani. Jedi niso komplicirane, a so zelo dobro pripravljene. Ker so cene mesnin poskočile, je tudi v Čompi težko jesti poceni, 50 ali 60 evrov na osebo boste morali pripraviti, če hočete ob predjedeh jesti še biftek ali žrebička, malo cenejša je morda mangalica, še manj boste odšteli za zelenjavo na žaru s sirom, ki je prav tako njihov zaščitni znak. Pokusite tudi njihovo originalno baklavo. Vinska karta je široka, najraje imajo primorska vina, pa tudi kak šampanjec najdejo.
Preberite še: