Počasi bo že tri leta, odkar je naša ekipa nazadnje razvrstila štajerske restavracije in gostilne. Epidemija je tovrstno udejstvovanje omejila, po drugi strani pa smo se soočili z novimi standardi prehranjevanja. Štajerski smo priključili še Prekmurje in Koroško, ki pa med najboljšimi desetimi še nima gostilne.
Gostinska ponudba v omenjenih krajih ima sicer manj težav s pomanjkanjem turistov zaradi korone kot turistični centri na Primorskem, Gorenjskem in v Ljubljani. Tudi zato od leta 2019 ni bilo tako drastičnih sprememb ponudbe. Pa vendar. Mariborski Rožmarin, ki je bil kar nekaj let merilo za najvišji standard na Štajerskem, je povsem spremenil ponudbo. Poenostavil, bi lahko rekli. Na Goričkem se je zaprla gostilna K Rotundi, močan igralec postaja mesarija Kodila, ki podobno poenostavlja ponudbo s klasičnimi mesninami, a ji ni težko dodati boljšega vina in degustacijskega menija. Vse več je poskusov, da bi sledili trendom lokalne kuhinje.
1. Pavus (Laško)
Marko Pavčnik na gradu Tabor ponuja avtorske, a uravnotežene jedi, ki v nobenem trenutku ne izgubijo osnovnega sporočila – ugajati gostu, ne nekakšnim zapovedanim trendom. Primer Pavčnikove avtorske, lokalne in kreativne kuhinje je recimo jelenov zorjen in dimljen tatarski, s smrekovo majonezo, jurčkovim prahom, brstično konopnico, ajdovim krekerjem v obliki satja in lešnikovim mlekom. Lokalno, moderno in okusno. Meni petih jedi je 52 evrov. Na vinski karti so štajerska vina, vsi slovenski zvezdniki, šampanjci in nekaj prestiža iz tujine.
2. Hiša Denk (Zgornja Kungota)
Gregor Vračko v enem najlepše urejenih lokalov pri nas. Hrana v lokalu, ki ga obožujejo avstrijski gostje, je ekstremno avtorska, njegove jedi pa se nikoli ne ponavljajo. Sestavine so lokalne ali eksotične, odvisno od idej in razpoloženja kuharja, ki občasno s kakšno sestavino (nariban ovnov penis) poskuša tudi šokirati. Meni s petimi jedmi stane 65 evrov, vsak dodatni hod večerjo podraži. Vinska ponudba je rahlo nejasna, ponujajo zelo omejeno število steklenic, čeprav imajo v hiši moderno in bogato vinsko komoro. Imajo tudi urejene sobe.
3. Gostilna Tramšek (Ivanjkovci)
Prleška gostilna z najboljšim slovenskim natakarjem, ki ni samo natakar, tudi v modernih časih nadaljuje tradicijo prevajanja klasičnih prleških dobrot v majhne grižljaje, ki jih odlikujejo avtorski pristop in sledljive lokalne sestavine. Od tünke do gibanice, od kebra do domačega sira, vse pa po zelo spodobnih cenah – za hrano boste odšteli kakšnih 30 evrov na osebo ali še manj. Vinska ponudba ni zapisana, je pa široka in zelo lokalna – pri Tramšku so ponosni na okoliške pridelovalce, kot so Kupljen, Cvetko, Kos, Krajnc in Verus.
4. Gostilna Rajh (Bakovci)
Pri Rajhu je že dolga leta mogoče jesti oblino klasično in prekmursko hrano z bogračem, dödoli in paprikašem na čelu. Druga možnost je krajša ali daljša degustacija (pet ali šest jedi je 55 evrov), v kateri so prekmurski recepti konkretno, a uspešno posodobljeni. Pri Rajhu znajo kuhati, zato se v nobenem primeru ne boste ušteli. Tudi vinska karta diši po Prekmurju, a imajo ob najboljših lokalnih vinarjih tudi veliko štajerskih vin, nekaj primorskih mojstrov, lep pregled šampanjcev in res široko ponudbo penin od Radgone do Dveri Paxa.
5. Galerija okusov (Novo Celje)
V Novem Celju so vsako leto boljši, držijo se načela, da morajo biti jedi najprej okusne in šele potem ustvarjalne. Recepti so vezani na letne čase in na lokalno okolje, a se tega ne držijo kot pijanec plota. Primer: kvader pečenih račjih prsi z omako terijaki, pirejem zelene, opečeno solato s sirom in tartufi ter z raviolom, polnjenim z gosjimi jetri. Pet jedi dobite za 54 evrov. Imajo eno najpopolnejših vinskih kart v Sloveniji, večino vin strežejo na kozarec. Imajo praktično vsa slovenska vina in večino pomembnejših vin Evrope in sveta.
6. Steakhouse Rožmarin (Maribor)
Del sistema mariborskega Rožmarina, ki je iz različnih razlogov umaknil klasično restavracijo, se odlikuje z najboljšimi mesninami v naših krajih. V prestižni restavraciji imajo pršute, tatarske bifteke, sire, juhe in celo testenine ter solate, a v glavni vlogi je izjemno pripravljena govedina iz različnih delov sveta. Za hrano pripravite približno 50 evrov na osebo, večina gre seveda za meso. Vinska karta je še vedno med najpopolnejšimi v Sloveniji. Ob vseh slovenskih vinih je najti predvsem (tudi draga) rdeča vina iz Bordeauxa, Toskane, Piemonta …
7. Lesnika (Mozirje)
Moderna, a predvsem bogata, skoraj nasitna kuhinja, ki upošteva lokalne recepte in sestavine, a jih prenavlja in se ne boji sodelovanja tujih, celo eksotičnih dežel. Od savinjskega želodca do danskega ruma, bi lahko rekli, nas pa je najlepše nasitil ocvrt kotlet krškopoljca s številnimi prilogami. Že za kakšnih 30 evrov se boste do sitega najedli. Vinska karta je solidna in razen redkih, dragih izjem pri rdečih vinih ponuja na kozarec večino svoje vsebine. Največ je primorskih in štajerskih vin, nekaj je tudi tujih vin, cene so privlačne.
8. Restavracija Kodila (Markišavci)
Prekmurska kulinarična postojanka, kjer je ob šunkarni, mesnici in trgovini zrasla še odlična in res lepo urejena gostilna. Ponujajo tako tradicionalne prekmurske okuse kot najboljše kose govedine, predvsem pa svinjine. Porcije so konkretne, cene tradicionalnih jedi tudi precej nizke, najeste se lahko že za kakšnih 20 evrov. Prestižne mesnine so nekoliko dražje. Degustacija petih jedi je 50 evrov, a mi bolj navijamo za številne cenejše bograč, bujto repo, dödole in ciganski zrezek. Vina so lokalna, prekmurska, le redko si pomagajo s Štajerci.
9. Gostišče Taverna (Svetinje)
Taverna je prleška gostilna, jeruzalemska uspešnica z izjemnim razgledom, ki sicer zadovoljuje različne, tudi zelo klasične okuse, a se trudi predvsem s prleško kuhinjo in občasno prestižnejšimi sestavinami. Ne hodite zgolj na prleški sendvič, raje pokusite postržjačo, hladne mesnine, polže, divjačino in gibanico. Za večerjo pripravite kakih 30 evrov na osebo. Vinska karta vsaj za zdaj še obsega vse, kar pridelujejo v kleti Kupljen, za razsipneže pa se najde tudi kakšna dražja tuja rezerva.
10. Lalu, Celje
Bistro, ki ga je v knežjem mestu odprl Marko Pavčnik, mojster iz prvouvrščenega Pavusa, ima težko nalogo – preživeti v praktično mrtvem mestnem središču in obenem vztrajati pri avtorsko obarvanem jedilniku. Cene so za naše kraje zmerne in jedi toliko učinkovite, da bi se morali za kakih 20 evrov okrepčati, za 30 pa do sitega najesti.
Oglejte si še: