Loading...

Najboljše restavracije in konobe v hrvaški Istri

Istra je za slovenske jedce vedno zanimiva destinacija. Kje boste v njenem hrvaškem delu jedli najbolje? Poskusili smo izluščiti najboljših deset naslovov.

Še pred letom ali dvema, pred prvim valom smrtonosne korone, so bile na naši južni meji s Hrvaško v modi predvsem konobe. Male gostilnice z omejeno ponudbo lokalnih ali celo domačih jedi (pršut, tartufi, olje, vino, gobe, testenine …), ki so jih pripravljali domačini. Konobe so bile povezane z istrskim trendom, ki je zapovedal, da turizem ni samo morje od Savudrije do Pulja, ampak tudi notranjost, o kateri so prepričani, da se lahko meri z lepotami Toskane in Provanse.

Zdaj je v Istri vse manj pravih konob, zastavo prevzemajo z Michelinovimi nagradami ovenčane in zelo moderno urejene restavracije. Kakor koli, na našo današnjo lestvico smo uvrstili deset lokalov, v katerih se po mnenju naše širše ekipe najbolje malica. Nekaj konob, kjer je še mogoče dobro jesti, je ostalo, je pa dejstvo, da so višje nekatere izvrstne restavracije, ki so cenovno manj ugodne.


Pergola, Zambratija

cof

Restavracija Pergola, streljaj od slovenske meje, je zgled lokala, ki ne govori preveč, ampak bolj kuha in ponuja sestavine. Kljub temu da gre za fine dining restavracijo na najvišji ravni, za mnoge trenutno najboljši hrvaški kuhar Fabricio Vežnaver sestavin ne skriva v nekakšni kreativni kolobociji, ampak jih celo razkriva. Pred časom so na degustaciji ob vsaki jedi ponujali drugačno oljčno olje in šest vrst kruha, da o slastnem savudrijskem paradižniku niti ne govorimo. Pergola, kjer so začeli v devetdesetih, natančneje leta 1996, že dolgo ni več zgolj konoba, a je ostala tudi kot restavracija prijazna gostu. Najdaljši sedemhodni meni stane 112 evrov, a je treba reči, da imajo v njem glavno vlogo ribje jedi. Vinska spremljava je 53 evrov, a imajo na voljo tudi vinsko karto, na kateri so izključno vina hrvaške Istre, kar (brez šampanjcev, bordojcev in toskancev) seveda ne zadovolji v celoti raznih francoskih kulinaričnih vodnikov.


Monte, Rovinj

Prva istrska, pa tudi hrvaška restavracija, ki si je pripela Michelinovo zvezdico, še vedno igra svojo igro preciznih, ne nujno lokalnih, degustacijskih menijev, povezanih z vinsko karto, na kateri prevladujejo lokalna istrska in hrvaška vina. Imajo serijo šampanjcev in nekaj tuje sladke kapljice. Meniji (lokalni, vegetarijanski in avtorski), ki so sestavljeni iz šestih jedi in drobnih dodatkov, stanejo 150 evrov. Pri vinski spremljavi za kozarec vina računajo krepkih deset evrov. Majhen lokal je v lasti nizozemsko-hrvaškega para Tjitske in Danijela Đekića.


Cap Aureo, Rovinj

Eden najrazkošnejših in najdražjih hotelov na Hrvaškem ima kopico lokalov, tudi prestižno restavracijo, v kateri kuha Jeffrey Vella, ki razvija avtorsko kuhinjo. Jedi so izvrstne, očem prijazni krožniki domačih, redko eksotičnih sestavin ne želijo povsem zbežati v polje improvizacije in tudi servis je na najvišji ravni. Lepo se oblecite in za hrano pripravite vsaj 130 evrov. Ponujajo vsa najboljša vina iz Istre in Hrvaške, kar nekaj je tudi slovenskih. Veliko je šampanjcev, bordojcev in toskancev, cene vin pa so vsaj malo previsoke.


Batelina, Banjole

mde

Konoba, kjer v konkretnih serijah strežejo morske prebivalce, opremljene le z nujno dozo zelenjave. Na sporedu je več kot ducat jedi od hladnih ribjih specialitet prek školjk in testenin do celih rib, kosov tuna in škampov, ne zaostajajo niti pri sladicah. Vse naj bi bilo ulovljeno pravkar in povsem sveže, zagotavlja tudi televizijski kuhar David Skoko. S hrano, kakšnih 50 evrov pripravite, boste gotovo zadovoljni, če seveda jeste morske pošasti. Manj natančni so pri vinih. Nazadnje so imeli vina Franca Armana, drugih je bilo zgolj za vzorec.


Stari podrum, Momjan

Le nekaj korakov od futuristične vinske kleti Kozlović je Stari podrum, konoba, ki se še vedno drži navade, da ponuja lokalne jedi in sezonske sestavine, kot so gobe, šparglji, tartufi, oljčno olje, malvazija. Gostje hvalijo domače testenine z različnimi omakami, ki zadovoljijo tudi vegetarijanske jedce, drugače pa ne gre prezreti posebej dobro pripravljene divjačine in govedine. Vina so seveda samo istrska, za tiste, ki zgodbe ne poznate, pa naj ugotovimo, da je Stari podrum nova Buščina, ki je bila nekoč sinonim za istrsko konobo.


Konoba Nono, Umag

Dokaz, da so se mnoge konobe spremenile v solidne restavracije, je Nono, ki ponuja še vedno večino uspešnic, povezanih z istrskim pršutom, boškarinom, oljčnim oljem in tartufi, a vsaj poleti v ospredje prihajajo izvrstno pripravljene jadranske ribe z vso dodatno opremo. Nono ima poleg, lahko rečemo že kar konkretne hrane simpatičen vrt, veliko igrišče za otroke in vinsko ponudbo, povezano z najboljšimi istrskimi, redko tudi hrvaškimi vini. Največ je malvazije, nekaj je tudi šampanjcev, od naših pa je v ponudbi le briški Movia. 40 evrov na osebo.


Konoba Morgan, Brtonigla

Na enem najlepših gričev v Istri je konoba, ki ponuja jedi iz divjačine, tartufe, pršut, sire, oljčno olje, gobe … Sestavin avtorsko niti ne obdelujejo. Morda malo: petelina povežejo s fuži, divjega prašiča s polento, boškarina cel dan kuhajo z zelenjavo, da postane mehak. A našo odpravo je pred leti iz tira vrgla hladna predjed: šunka v kruhu, z okisanimi jajčevci, papriko, olivami, skuto, ovčjim sirom, panceto, domačo salamo, istrskim pršutom, hrenom in marmelado iz kutin, čebule in paprike. Vino dobijo pri sosedih. 35 evrov na osebo.


Agli Amici, Rovinj

Videmski kuhar Emanuele Scarello je odprl podružnico v razkošnem hotelu v Rovinju, kjer ponuja podobno kot v Furlaniji zelo avtorsko zgodbo. V Rovinju boste njegov pethodni meni z dodatki jedli za okoli 146 evrov, meni s štirimi jedmi pa je 112 evrov. Ob poudarjeno istrskih vsebinah, predvsem iz morja, ima rovinjski Agli Amici verjetno najboljšo vinsko karto v Istri, če govorimo o šampanjcih, bordojcih in italijanskih ali slovenskih vinih. Na desetine buteljk je dražjih od dva tisoč, Petrus 2015 pa je pobegnil nad 10.000 evrov.


Agroturizam Tončić, Zrenj

Do Zrenja visoko v istrskih hribih pripelje kar dolga in vijugasta pot iz Livad pod Motovunom. V lokalu, ki je del čisto prave kmetije, so v glavnem italijanski gostje, dobiti pa je mogoče vedno kaj drugega, kar pač zraste, pravijo. Pršut, ombolo, domača klobasa, vložene bučke v oljčnem olju, s čebulo, vratovina, kravji sir, domači kruh … Frtalja je s tartufi in gobova juha s panceto. Vino je hišno, fuži z govedino ali kar golažem, njoki z merjascem. Na voljo je domači jagenjček ali pa rostbif, pa tudi pri sladicah se potrudijo za kakšnih 30 evrov na osebo.


San Rocco, Brtonigla

Družinski hotel z razkošno restavracijo je bil skupaj s puljskim Valsabbionom zastavonoša prvega vala prestižnih istrskih lokalov. San Rocco nikoli ni bil poceni in nikoli zgolj konoba, konec koncev imajo za hotelske goste kar tri bazene. So pa v vseh pogledih istrski: oljčno olje, tartufi, ribe, boškarin in malvazija postajajo elementi obilne avtorske kuhinje. Vinska karta ni poceni, a je na njej vse, kar je treba vedeti o Istri in hrvaških vinih nasploh. V ponudbi je nekaj slovenskih vin ter nekaj francoske in italijanske kapljice. 80 evrov na osebo.


Oglejte si še: